Cena? Kot je bila napovedana že prejšnji teden. Torej 1551 milijonov za NLB, 870 milijonov za NKBM in 591 milijonov za Abanko. Samo prvi dve pa sta smeli včeraj podpisati pogodbo z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB oziroma slabo banko). Abanka namreč še mora komisiji poslati načrt prestrukturiranja. Da je bila takšna hitrost sploh mogoča (brez dokapitalizacijskih skupščin, ki bi jih bilo treba sklicati, počakati in izvesti), je bila zaslužna Banka Slovenije. Vsaki banki je namreč skladno s prenovljenim zakonom o bančništvu izdala posebno "odločbo o izrednih ukrepih". Ta odločba pa ni samo določila dokapitalizacije, pač pa je hkrati razlastila vse dosedanje lastnike teh bank in vse njihove podrejene upnike. Stare delnice so bile preprosto izničene z najbolj dramatičnimi posledicami za NKBM, ki po novem ne kotira več niti na ljubljanski niti na varšavski borzi. Razlastitev je omogočilo Ustavno sodišče. Včeraj je namreč zavrnilo pobudo nekaj podrejenih upnikov NLB, naj do končne razsodbe vsaj zadrži njihovo razlastitev. Pa so ustavni sodniki sprejeli razlago Banke Slovenije, da bi takšna odločitev pomenila takojšen stečaj teh bank, obenem pa tudi finančno krizo nepredvidljivih posledic. "Stvari se dogajajo, kot se morajo," je bil po včerajšnjem poročanju STA v Bruslju redkobeseden finančni minister Uroš Čufer. Od vodstev vpletenih bank je včeraj pred novinarje stopil le Janko Medja, prvi mož NLB. "Za NLB je to kar pomemben mejnik, na katerega smo se pripravljali in se z njim ukvarjali celo leto," je poudaril. In posvaril, da bo zaradi čiščenja bilanc NLB letošnje leto končala z "zelo negativnim rezultatom". In v letu 2014? "Makroekonomske razmere še ne bodo lahke, zato pretiranih obljub ne želim dajati, vendar se bomo potrudili za čim boljši rezultat," je dejal Medja. "Vsi izrečeni ukrepi so nujno potrebni in usmerjeni v zagotovitev pogojev za dolgoročno uspešno poslovanje bank in ohranitev stabilnosti finančnega sistema", so v izjavi za javnost poudarili v NKBM. Dodali pa so tudi, da se bo druga največja banka "tudi v prihodnje osredotočala na preoblikovanje ... v uspešnejšo finančno institucijo z visokim izkazovanjem pozitivnih, etičnih vrednot, s čimer bo upravičila zaupanje svojih komitentov in lastnikov." V Abanki pa so včeraj z javnostjo komunicirali samo prek portala ljubljanske borze. "Abanka bo, kot sistemsko pomembna banka s stabilnim dobičkom iz poslovanja, še naprej posebno pozornost namenjala zagotavljanju varnosti in stabilnosti poslovanja in svoje poslovanje prilagajala spremenjenim okoliščinam na trgu," so zapisali v sporočilu, ki je bilo v prvi vrsti namenjeno sveže razlaščenim bivšim lastnikom. "Zelena luč Evropske komisije pomeni dokončno potrditev, da se strinja s predloženim načinom sanacije bančnega sistema v Sloveniji in sistemskih bank. Na neki način smo to pričakovali z objavo stresnih testov, zdaj pa vemo, da bo to, kar je bilo predlagano, tudi izpeljano. Tehnično današnja zelena luč pomeni zadnji formalni pogoj, da se lahko dokapitalizacije sistemskih bank in prenosi na slabo banko zgodijo," je povedal Robert Senica, predsednik uprave Poštne banke Slovenije, v delni lasti NKBM, ki je bila na včerajšnji skupščini delničarjev prav tako dokapitalizirana. "Zelena luč za NKBM pomeni zeleno luč tudi za PBS, v tistem delu, v katerem bo sodelovala NKBM. Brez tega NKBM zaradi svoje situacije naše dokapitalizacije ne bi mogla izvesti," je še dejal Senica. (if) 3 dejanja bodo potrebna za

Medij: Večer
Avtorji: Stojan Jure,I.F.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 19. 12. 2013 
Stran: 2