Svet banke Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca je namreč po naših informacijah sanaciji NFD Holdinga prižgal rdečo luč in njegovim bankam upnicam prepovedal vstop v lastništvo. Dokapitalizacija s pretvorbo manjšega dela posojil v kapital NFD Holdinga je bila eden od ključnih pogojev sanacije, na dokapitalizacijo pa je bil vezan tudi že pred več kot pol leta sklenjeni dogovor z bankami. Uprava NFD Holdinga pod vodstvom Mirana Kraševca se je že sredi letošnjega leta z bankami dogovorila o reprogramu okoli 50 milijonov evrov posojil in načrtu finančnega prestrukturiranja, ki predvideva prodajo vseh finančnih naložb in nepremičnin v roku dveh oziroma treh let. Prav tako so dokapitalizacijo na skupščini že potrdili tudi delničarji NFD Holdinga, čeprav so s tem dejansko podprli razvodenitev svojega lastništva. Po dokapitalizaciji bi namreč sedanji lastniki obdržali le nekaj odstotkov delnic, upniki pa bi imeli v lasti več kot 90-odstotni lastniški delež. A dogovor so vseskozi blokirali centralni bankirji, ki Abanki, Banki Celje in Gorenjski banki niso dali dovoljenja pridobitev kvalificiranega deleža v NFD Holdingu. Sanaciji NFD Holdinga sta po naših informacijah nasprotovali zlasti viceguvernerki Stanislava Zadravec Caprirolo in Mejra Festič. Očitno ju ni motilo, da bo zaradi njunega vztrajanja ob svoje premoženje tudi več kot 71.500 malih delničarjev, banke pa bodo morale zaradi tega oblikovati dodatne slabitve posojil. Omenjeni viceguvernerki sta očitno ostali gluhi tudi za pojasnila bank, ki so morale centralnim bankirjem znova in znova poročati o razlogih, zakaj so se odločile za sodelovanje pri sanaciji NFD Holdinga. Odločitev bank za sodelovanje pri sanaciji ni presenetljiva, saj se lahko v primeru stečaja nadejajo bistveno nižjega poplačila posojil. Banka Celje, Abanka Vipa in Gorenjska banka bi namreč v kapital NFD Holdinga pretvorile za vsega sedem milijonov evrov že oslabljenih posojil, še dodatna dva milijona evrov pa bi prispevala Sava. Banke bi lahko kadar koli zamenjale tudi nadzorni svet in vodstvo holdinga, saj bi obvladovale več kot 75 odstotkov njegovega lastništva. Poleg tega bi po programu prestrukturiranja NFD Holding najkasneje do leta 2016 prodal vse svoje naložbe, vključno s 66-odstotnim deležem Hotelov Bernardin. Tedaj bi banke dobile vrnjena tudi sredstva, s katerimi bi zdaj dokapitalizirale holding, saj bi šel po prodaji vseh naložb NFD Holding v postopek likvidacije. Toda to bo v primeru stečaja praktično nemogoče, saj bodo morale banke najprej oblikovati prodajne konzorcije, se med seboj dogovoriti o načinu prodaje, izbrati svetovalce... Prav tako se bodo tudi potencialni kupci zavedali, da banke premoženje prodajajo pod prisilo, kar bi vsekakor negativno vplivalo tudi na višino kupnine. Zanemariti pa ne gre niti dejstva, da v Hotelih Bernardin trenutno poteka finančno in poslovno prestrukturiranje, ki bo zdaj očitno v rokah stečajnega upravitelja. Odločitev Banke Slovenije je še toliko bolj nerazumljiva, če upoštevamo, da so v NFD Holdingu doslej že drastično znižali stroške poslovanja, v zgolj dveh letih pa uspeli prodati Ljubljanske mlekarne, Etol, družbo za upravljanje NFD DZU, Terme Maribor, hrvaško družbo za upravljanje NFD Aureus in nekatere manjše naložbe, trenutno pa se pripravljajo tudi na prodajo 41-odstotnega deleža kočevske kemijske družbe Melamin. NFD Holding ima prav tako že podpisanih za 20 milijonov evrov pogodb za prodajo deležev v Mercatorju, Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Trbovlje, vendar pa je dogovor odvisen od predhodne dokapitalizacije. Uprava NFD Holdinga pa se je očitno že pripravljala na negativno odločitev Banke Slovenije. Po navedbah naših virov je tako pred dnevi na sodišče že poslala predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, s katerim se želi izogniti stečaju. Predlog so po naših informacijah uradno že potrdile banke, ki imajo dobro četrtino vseh terjatev, Kraševec pa naj bi zdaj za pristop k predlogu poskušal prepričati tudi druge bankirje. Za potrditev postopka preventivnega prestrukturiranja, ki smo ga v slovenski pravni red dobili z zadnjimi spremembami insolvenčne zakonodaje, je potrebna 30-odstotna podpora bančnih upnic. Postopek se konča s sporazumom o finančnem prestrukturiranju, v katerem se dolžnik in banke dogovorijo, kako bo podjetje (z znižanjem obrestnih mer, odlogom plačila glavnice...) znižalo svoje finančne obveznosti. Toda dosežen dogovor velja le v primeru, če ga podprejo banke s 75- odstotnim deležem zavarovanih in prav tolikšnim deležem nezavarovanih terjatev. x Boštjan Jazbec, guverner Banke Slovenije Fotoerafiia: Tomaž Skale

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 27. 12. 2013 
Stran: 8