■ Prav tako so prenehale ter bile z računov klirinških sistemov in trgovanja borz umaknj ene: pri NLB hibridne in podrejene obveznice ter hibridna in podrejena posojila , pri NBKM hibridne obveznice, pri Abanki inovativni instrument Floating Bate Perpetnal Loan Participation Notes. i Kdo bo novi lastnik NLB, NKBM in j Abanke Vipa? i ■ Po včerajšnjem radiranju delničarjev in podrejencev v trehnajveč-] jihdržavnihbankahjepostalanjihovaedinalastnica država.Prav ! tako je včeraj z dokapitalizacij o postala edina lastnica Probanke in Factor banke. Država je včeraj izvedla: ■ NI_B: dokapitalizacijo v vrednosti 1,551 milijarde evrov (od tega 1,14 milijarde evrov v gotovini in 410 milijonov v obveznicah RS); ■ NKBM: dokapitalizacijo v vrednosti 870 milijonov evrov (od tega 620 milijonov v gotovini in 250 milijonov v obveznicah RS); ■ Abanha: dokapitalizacijo v gotovini v vrednosti 348 milijonov evrov; ■ Probanha: dokapitalizacijo v vrednosti 176 milijonov evrov (od tega 160 milijonov evrov v gotovini in 16 milijonov v obveznicah RS); ■ Factor banka: dokapitalizacijo v vrednosti 269 milijonov evrov (od tega 160 milijonov evrov v gotovini in 109 milijonov evrov v obveznicah RS). 100 odstotkov ima zdaj država v NLB in NKBM. 25 odstotkov in eno delnico namerava država ohraniti v NLB po privatizaciji (predvidoma leta 2016). 0 odstotkov namerava država ohraniti v NKBM, ki gre prva v prodajo. Q ALBINA KENDA, MONIKA WEISS,PETRA SO VDAT finance@finance.si Kaj sploh pomeni, daje Bruselj včeraj odobril državno pomoč slovenskim bankam? ■ Skupaj z odobritvijo državne pomoči trem bankam bo evropska komisijabedela tudi nad preobrazbami bank. Te več ne bodo smele kreditirati poslov, kj er so izgubile največ denarja - med njimi velikih gradbenih proj ektov, finančnih holdingov in družb s sedežem v tujini. Zmanj sati bodo morale obseg poslovanja in odprodati nekatere naložbe. NLB je tako še v času uprave Boža Jašoviča (ki j e tudi predložila program prestrukturiranja) začela zapirati f rankf urtsko LHB banko in zilriško podružnico, prodati bo morala tudi delež v Banki Celje, lizinško in faktorinško dejavnost. NKBM ukinja družbi KBM Fineko in KBM Proj ekt, delež v Zavarovalnici Maribor so že prodali. Abanka takega premoženja nima, morala bo zapirati poslovalnice in krčiti stroške. Predvidoma bo program prestrukturiranja oddala do konca februarja. Kaj lahko spremeni odločitev ustavnega sodišča? ■ Ustavno sodišče je včeraj zavrnilo pobudo, naj se do končne odločitve zadrži izvrševanj e členov zakona o bančništvu, kise nanašajo na odpis obveznosti bank do imetnikov podrejenega dolga. Ni pa se še izreklo o neustavnosti omenjenih členov zakona; poleg več pobud za oceno ustavnosti sta vloženi tudi dve zahtevi, in sicer državnega sveta in varuhinje človekovih pravic. ■ Mnenjapravnikov o tem, kako bo odločilo ustavno sodišče, niso enotna. »Sodiščebo verjetno ugotavljalo, da zakonska ureditev pomeni ustavno dopusten cilj, ki upravičuje poseg v določene pravice obligacijsko-korporacijske narave,« meni pravnik Šime Ivanjko. Pravnik Rajko Pirnat pa je izjavil: »Po mojem gre za nedvomno retroaktiven poseg v pravice, kar je kršitev ustave.« Kakšne stroške bi prinesla razveljavitev zakona oziroma povrnitev škode podrejencem, ni jasno. Ali je Slovenija edini primer, kjer so delničarji in podrejenci izgubili premoženje? ■ Primerov, koso morali h kapitalski krepitvi prispevati zasebniki, je več. V februarja letos podržavljeni nizozemski banki SNS Reaal so delničarji in imetniki podrejenega dolga izgubili vse vložke. Na Cipru so marca letos h kapitalski krepitvi prispevali celo imetniki bančnih vlog nad sto tisoč evrov (del premoženja so jim odpisali, del pretvorili v kapital banke). V Španiji pa so imetniki hibridnih instrumentov in drugega podrejenega dolga pri kapitalski krepitvi sodelovali, niso pa jim odpisali celotnih vložkov. i Kakšen je davčni vidik radiranja i delnic NKBM? i ■ Davčnega svetovalca Dušana Jeraja iz Taxgroupa smo vpraša-] li, kaj včerajšnje prenehanje delnic NKBM pomeni za uveljavljanje davčnega ščita iz naslova teh delnic oziroma ali to pomeni, da se izguba prizna zaleto 2013 injenimogočeprenesti v leto 2014. Jeraj odgovarja: »Imetniki fizične osebe bodo lahko izgubo iz delnic NKBM letos uporabili za znižanj e davčne osnove iz dobičkov, ki so jih oziroma jihbodo letos ustvarili s prodaj o drugih vrednostnih papirjev ali nepremičnin. Prenos izgube v leto 2014 načeloma ni možen, a zakon dopušča izjemo in najbolje je, da vsak delničar preveri svoj položaj. ■ Pri podj etjih imetnikih delnic NKBM pa je odvisno od tega, kako so to naložbo vodila. Če odhodki iz slabitev te naložbe niso bili davčno priznani že v prejšnjih letih, jih bodo družbe med davčno priznanimi odhodki lahko izkazale letos in si tako znižale pozitivno davčno osnovo oziroma si bodo z letošnjo davčno izgubo lahko zmanj sevale prihodnje dobičke.« ! Ali bodo delnice NKBM in Abanke i Vipa nehale kotirati na borzi? ] ■ Da. Ali kot je včeraj pojasnil Matej Šimnic, analitik Alte Invest: ! »Glede na javno obrazložitev vpliva spremenjene zakonodaj e lahko rečemo, da bodo delnice NKBM in v nadaljevanju Abanke umaknjene z borze, podobno pa se bo verjetno zgodilo tudi z delnicami NKBM na varšavski borzi.« Kdaj bo zdaj stekel prenos slabih terjatev z bank na DUTB? ■ Predvidoma jutri. Izvršni direktor družbe za upravljanje terjatev (DUTB) TorbjornMansson je s šefi NLB in NKBM (prenos slabih terjatev Abanke j e načrtovan po novem letu) podpisal pogodbo o prenosu. Ta se bo predvidoma začel jutri - čebodo končana tudi pogajanja o operativnem opravljanju storitev med družbo in ban- —^^^^^—. kama. Takrat bo znana tudi dokončna nominalna ga svežnja terjatev, kibozNLBinNKBM prenesen na DUTB. Seznam terjatev, ki bodo prenesene na DUTB, bo objavlj en po tem, ko bodo o tem obveščeni dolžniki obeh bank, ki gredo na slabo banko. Časovni načrt sicer določa prenos premoženja v petih svežnjih. DUTB bo od bank prejela nepremičnine, poslovne deleže in nedonosne terjatve. Po prenosu ima DUTB šest mesecev časa za skrbni pregled prenesenega premoženja in bo bankam lahko vrnila tiste terjatve, katerih dokumentacija bo vsebovala pravne in materialne nepravilnosti. i Koliko bo kdo prispeval za kapitalsko krepitev j NLB, NKBM in Abanke? ] ■ Zaradi novih evropskih pravil bodo v vseh treh omenj enih bankah delničarji (tudi država) ] ter imetniki podrejenega dolga izgubili celotne vložke. NLB 1.904 1.551 257 96 Abanka 756 591 120 45 i Kako bo radiranje podrejencev prizadelo ! pokojninske sklade in (pozavarovalnice? i ■ Zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe imajo za 91,7 milijona evrov podre-] jenih obveznic slovenskih bank. To pomeni 1,3 odstotka vseh njihovih naložb, so nam pred časom povedali na agenciji za zavarovalni nadzor. V zavarovalniških družbah zatrjujejo, daje podrejenih obveznic med njihovimi naložbami premalo, da bi to ogrožalo poslovanje. Bodo pa njihovi dobički v primeru odpisov manjši. Do podrejenega dolga jenajboljizpostavlj ena skupina Sava Re (Pozavarovalnica Sava in Zavarovalnica Maribor), ki je imela za 28 milijonov evrov podrejenega dolga. V Triglavu o izpostavljenosti niso želeli govoriti, sodeč po delniških knjigah, pa so imeli okoli 10 milijonov evrov podrejenih obveznic. V Pokojninski družbi A so nam zatrdili, da bo kljub radiranju donos »okoli zajamčenega«. 91,7 milijona evrov podrejenih obveznic so imele zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe. 5. Zakaj bankam ne more preprosto pomagati samo država, kot so to storili v Nemčiji? ■ Po novih evropskih pravilih (gre za sporočilo evropske komisije o uporabi pravil državnih pomoči za banke, ki velja od 1. avgusta letos) država nasedli banki ne more takoj priskočiti na pomoč, temveč morajo še pred državo pri kapitalski krepitvi banke v težavah sodelovati delničarji in imetniki podrejenega dolga. V omenjenem sporočilu hkrati komisija izrecno navaja, da v okviru obvezne porazdelitve bremena kapitalske krepitve ne bo zahtevana konverzija ali odpis nobenih bančnih vlog, ne zajamčenih do sto tisoč evrov ne nezajamčenih. Takšna jeureditevzazdaj.

Medij: Finance
Avtorji: Kenda Albina,Weiss Monika,Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 19. 12. 2013 
Stran: 2