Skupno je banka prejela 1.551 milijonov evrov davkoplacevalskega denarja. Za Novo Kreditno banko Maribor (NKBM) smo namenili 620 milijonov evrov v gotovini, za 250 milijonov evrov je bilo izdanih državnih obveznic. Banka je torej skupno prejela 870 milijonov evrov davkoplačevalskih sredstev. Tretja banka, ki je v delni državni lasti, pa je Abanka Vipa, ki je prejela 358 milijonov evrov gotovine, za 243 milijonov evrov pa je bilo izdanih državnih obveznic. Skupno je tako šlo v vse tri banke 2.119 milijonov evrov gotovine, k čemur je treba dodati še 903 milijone evrov v državnih obveznicah. Gre Lorej za 3.022 milijonov evrov, s katerimi smo davkoplačevalci vnovič V preteklih dneh smo davkoplačevalci za dokapitalizacijo treh večjih državnih in dveh manjših zasebnih bank plačali približno toliko, kot ZPIZ letno nameni za izplačilo vseh pokojnin. Razlastili male delničarje in dali tajkunom Vlada Alenke Bratušekje prek Banke Slovenije v preteklih dneh razlastila male delničarje, ki so v preteklih letih kupovali delnice bank v slovenski lasti. Tudi tiste, ki so delnice po vrednosti 27 evrov kupovali leta 2008. Tako so v NLB izničili osnovni kapital banke v višini dobrih 184 milijonov evrov, v NKBM v višini dobrih 143 milijonov evrov in v Abanki v višini 7,2 milijona evrov. Delnice so preprosto razveljavili in izbrisali iz delniške knjige pri Centralni klirinško depotni družbi. Skupno so torej ljudem odvzeli 334,2 milijona evrov, kolikor je znašala vrednost njihovih delnic v omenjenih bankah. Hkrati je vlada samo zasebnima Probanki in Factor banki v istem dnevu namenila 445 milijonov evrov, ki jih bosta ti porabili za pokrivanje bančne luknje, nastale zaradi danih in nevrnjenih posojil izbranim komitentom. Znano je, da sta bili banki že vse od začetka v zasebni lasti tajkunov in namenjeni njihovemu poslovanju. Poleg državnih bank seveda. Skratka, Bratuškova je vzela malim delničarjem, da je pokrila dolgove bogatašev in svojih privržencev. _______ n Imrn _____________________________ --.-..----------------------H -----B -..-..--------------------------L _______■ "-H__fe '^x^_______________________________________KX ' _^__________fllflH^I^B^fiiF^ ____* J__K_» _______■ Razlaščeni tudi imetniki podrejenih obveznic Banka Slovenije je na predlog finančnega ministrstva in nato vlade izvedla odpis podrejenih finančnih instrumentov, to je podrejenih obveznic, ki so bile v preteklih letih pogosto nadomestilo za depozite pri varčevanju posameznikov. Obresti so bile namreč dvakrat višje kot pri vezavi sredstev, banke pa so stranke spodbujale k temu, naj kupujejo obveznice in varčujejo na tak način. Posamezniki so celo razvezovali depozitne pogodbe in denar preusmerili v nakup obveznic, zdaj pa so ostali brez vsega. Eden znanih Slovencev, ki so mu v vladajoči eliti izničili prihranke, je Primož Kozmus. Banka Slovenije je tako na podlagi vladne odločitve in vladajoče koalicije opravila odpis obveznic v NLB v višini 257 milijonov evrov, v NKBM v višini 64 milijonov in v Abanki v višini 120 milijonov evrov. Tudi ta denarje šel neposredno za pokrivanje bančne luknje, ki so jo vodstva bank ustvarila v preteklih letih. Imetniki podrejenih obveznic so brez premoženja ostali samo z odločbo Banke Slovenije. Hišne preiskave, odkrivanje bančnega kriminala za pikico več kot nič Ob tem smo v zadnjih dneh ali tednih priče pojasnilom, da policija v sodelovanju s tožilci preiskuje domnevna bančna oškodovanja, vrstile naj bi se tudi hišne preiskave. Po doslej znanih podatkih preiskujejo za manj kot 400 milijonov evrov domnevnih oškodovanj, ob tem da je dobro poučena odvetnica Nina Zidar Klemenčič na eni od okroglih miz v okviru ekonomske fakultete dejala, da bodo morda razrešili le desetino vsega. To seveda pomeni, da gre za manj kot kapljo v morje. Tudi Bratuškova s prsti v marmeladi Globoko vpeta v bančno luknjo NKBM je tudi Alenka Bratušek, predsednica vlade, v letih od 2009 do 201 1 pa na predlog takratnega finančnega ministra Franca Križaniča članica nadzornega sveta te banke, kjer so nadzorniki na sejah brez razprave ali vprašanj potrjevali milijonske odpise posojil ali izbrancem dodeljevali nova posojila. Spletni portal pozareport.sijetako v preteklih dneh objavil zapisnik z ene od sej nadzornega sveta, označen kot poslovna skrivnost. Avtor je zapisal: »Iz zapisnika je razvidno (28. redna seja nadzornega sveta je bila 22. decembra 2010), kako je Alenka Bratušek, ki seji takrat seveda še ni niti sanjalo, da bo čez dobri dve leti (že) postala premierka ter razočaranim državljanom med drugim obljubljala 'kaznovanje odgovornih' za nastalo bančno luknjo, totalno molče 'požegnala' vse predloge tedanje uprave banke, predvsem šefa uprave Matjaža Kovačiča in članice uprave Manje Skernišak. Povedano drugače, Bratuškova je bila - zraven! Brez najmanjših opomb, pripomb ali pomislekov.« Iz zapisnika je tudi razvidno, da je Ivan Vizjak, tedanji član nadzornega sveta mariborske banke, ki so mu drugi nadzorniki, med njimi Bratuškova, odobrili potrošniški kredit v višini 150 tisoč evrov, hkrati solastnik dveh zdaj razvpitih gospodarskih družb - Pomholdinga in Pom-lnvesta in drugih povezanih podjetij, ki so kasneje končala v stečaju, Novi kreditni banki Maribor pa dolgujejo nekaj več kot dvajset milijonov evrov. »Večina teh kreditov je bila Vizjakovim podjetjem 'malomarno' podeljena takrat, ko sta v nadzornem svetu sedela Vizjak in tudi Bratuškova,« je zapisal Bojan Požar. dokapitalizir ali tri slovenske banke v državni lasti. Probanka in Factor banka K temu je treba prišteti še denar, ki ga je vlada namenila za Probanko in bactor banko, to je majhni zasebni banki, ki sta v postopku likvidacije, vsa leta pa sta podpirali tajkunske posle ljudi predvsem iz krogov Kučanovega Foruma 21. V Probanko je Lako vlada prelila 176 milijonov evrov, od tega 160 milijonov evrov v denarju, za 16 milijonov evrov pa v državnih obveznicah. Dokapitalizacija Factor banke nas stane 269 milijonov evrov, od tega so v banki prejeli 160 milijonov evrov gotovine, preostalih 109 milijonov evrov pa v obveznicah. Upokojencem vzeli pokojnino Skupno je to 3.467 milijonov evrov, kar je približno toliko, kol je vsota letno izplačanih pokojnin ali 516.000 povprečnih pokojnin. Male delničarje razlastili Hkrati z dokapitalizacijo petih bank pa je vlada pod vodstvom Alenke Bratušek razlastila vse delničarje NKBM pa tudi imetnike tako imenovanih podrejenih bančnih obveznic, s čimer so ti delničarji in varčevalci k pokritju izgub v petih bankah prispevali še dodatnih 505 milijonov evrov. V primeru NLB gre za hibridne obveznice, ki jih je NLB v višini 100 milijonov evrov izdala 17. decembra 2004 in so bile leta 2010 uvrščene na luksemburško borzo. V banki pojasnjujejo, da obveznost banke iz tega instrumenta vključuje neodplačani znesek glavnice v višini 29,1 milijona evrov s pripadajočimi obrestmi. Poleg tega ukrep prizadene imetnike podrejenih obveznic, ki jih je NLB v višini 61,4 milijona evrov izdala 24. maja 2010 in so bile istega leta uvrščene na Ljubljansko borzo. Obveznost banke iz tega instrumenta vključuje neodplačani znesek glavnice v višini 61,4 milijona evrov s pripadajočimi obrestmi. Tako hibridne kot podrejene obveznice so bile umaknjene iz trgovanja in izbrisane iz delniških knjig. Ukrep Banke Slovenije zajema še hibridno posojilo, izdano 19. junija 2007, v višini 120 milijonov evrov. Obveznost Zdajšnja vlada je razlastila male delničarje NKBM, tudi tiste iz množičnega javnega odkupa delnic leta 2008 pa tudi vse imetnike t. i. podrejenih obveznic, ki so varčevali v takšni obliki. Aleš Hauc, predsednik NKBM, je v enem od pogovorov dejal, dasov upravi že vložili odškodninske tožbe proti nekdanjim vodilnim v banki, napovedal pa je še dodatne. Abanko vodi nekdanji eldeesovec Jože Lenič, ki velja za izbrano »mlado« generacijo vodilnih bančnikov (podobno so leta 2004 govorili za Marjana Kramarja), kakor so si to zamislili člani Foruma 2 1. Lenič, pod čigar vodstvom je banka zelo nazadovala, se v javnosti sploh ne pojavlja, očitno pa je zadovoljen, da davkoplačevalci polnimo luknjo v banki, ki jo vodi. banke iz tega instrumenta vključuje neodplačani znesek glavnice v višini 84,5 milijona evrov s pripadajočimi obrestmi. Zadnje je podrejeno posojilo, izdano 3 1. maja 2006, v višini 75 milijonov evrov. Obveznosl banke iz Lega instrumenta vključuje neodplačani znesek glavnice v višini 75 milijonov evrov s pripadajočimi obrestmi. Pri NKBM gre za tri izdaje hibridnih obveznic, v Abanki pa v celoti nehajo veljati obveznosti banke za nekumulativno podrejeno posojilo v višini 120 milijonov evrov. Slaba banka Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je z NLB in NKBM podpisala pogodbo o prenosu LerjaLev na L. i. slabo banko. Iz obeh največjih bank se bodo na DUTB skupno prenesle Lerjalve v bruto vrednosti nekaj več kot 3,45 mili-Zanimivo bi bilo videti in vedeti, ali bi Bratuškova tudi s svojim denarjem ravnala tako kot z davkoplačevalskim. jarde evrov. Prenosna vrednost je nekaj več koL 1,1 milijarde evrov, v NI, I. 711 milijonov evrov, v NKBM pa 422 milijonov evrov. Ukrep za Abanko ni popoln, saj je za prenos slabih terjatev na DUTB po prenosni vrednosti 543 milijonov evrov in omenjeno dodatno dokapitalizacijo države potrebno končno soglasje Bruslja. Pogoj zanj je priprava načrta prestrukturiranja. Bruselj je danes le začasno odobril prvo dokapitalizacijo banke. Osnovni bančni kapital ob vseh teh grozovitih davkoplačevalskih milijonih, ki jih zdajšnja oblast kot za šalo nakazuje na bančne račune, pa je ironično, da tudi po zadnji finančni injekciji osnovni kapital treh bank (NLB, NKBM in Abanke) znaša še vedno samo 500 milijonov evrov. To je Lorej vrednost Leh treh bank, vse drugo, vključno s kapitalom, Id so ga še imele, pa gre za pokrivanje bančne luknje, ki je v teh bankah nastala zaradi danih, a nikoli vrnjenih posojil posameznikom. Slabih posojil v državi je za več preko 8.000 milijonov evrov, o čemer smo že poročali. Probanka in Factor banka sta v likvidaciji, kar posredno pomeni, da je vlada Alenke BraLusek davkoplačevalcem dobesedno vzela 445 milijonov evrov in jih namenila bankama, da bosta s tem lahko pokrili svoji luknji, ki sLa nasLali prav Lako zaradi nevrnjenih posojil. D. Družba za upravljanje terjatev bank Slabe terjatve oziroma neodplačana in zelo slabo zavarovanja posojila državnih bank bodo prenesena na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), imenovano tudi slaba banka. Za zdaj je jasno, da bodo v njeno pristojnost prenesli za okrog 4.500 milijonov evrov slabih posojil, ki so zavarovana samo s tretjinskim premoženjem. Kot je dejal Torbjorn Mansson iz DUTB na prednovoletnem poslovnem zajtrku ameriške zbornice ACham, bo slaba banka delala od 10 do 15 let. Toliko bo trajal proces, da lahko najbolje unovčijo državno premoženje. Leta so primerljiva delovanju Agencije RS za sanacijo bank in hranilnic, kije bila ustanovljena 1. januarja 1993 (o tem poročamo na naslednjih straneh revije) in še vedno deluje. Povejmo, daje vlada sprejela še sklep, po katerem ima poslovodstvo DUTB pravico do mesečne plače v višini 10 tisoč evrov. Skratka, sanacija niso poceni. V DUTB je ekipa, ki jo sestavlja 40 ljudi. Janko Medja, predsednik uprave NLB, pa je na istem dogodku dejal, daje Slovenija v popolnem kapitalskem krču. Posredno je potrdil, da se niti po 4.000 milijonih evrov, kolikor se jih je prelilo v slovenske banke, na področju kreditiranja gospodarstva in prebivalstva ne bo veliko premaknilo. Stvari se bodo spremenile le, če pridejo v državo tuji investitorji, kakor je dejal Medja. Vse drugo je mrtvi tek. Zdajšnja t. i. slaba banka bo tako kot Agencija RS za sanacijo bank in hranilnic iz leta 1 993 delovala 10 do 15 let, da bo lahko »izterjala« vsaj del posojenega denarja. Golobicevemu Kramarju se smeji Marjan Kramar, predsednik uprave NLB v letih od 2004 do 2009 (nastavila gaje vlada Antona Ropa) Ustavno sodišče je v preteklih dneh razveljavilo 12. člen Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize. Presodilo je, da ni bilo izkazano, da bi javna korist zahtevala povratno učinkovanje zakona. Za razveljavitev je glasovalo šest ustavnih sodnikov, proti trije, in sicer Marta Klampfer, Etelka Korpič Horvat in Mitja Deisinger. Gre za t. i. Kramarjev ali Golobičev zakon, ki ga je leta 2010 sprejela vlada pod vodstvom Boruta Pahorja in po katerem bi bile nagrade, kot je bila Kramarjeva ob odhodu z vodilnega mesta v NLB (leta 2009) obdavčene z 90 odstotki dohodnine. Kramarju bo država zdaj morala vrniti preveč odteg njeni davek, hkrati pa mu izplačati še vsaj 100 tisoč evrov zamudnih obresti. Prav Kramar pa je tisti, ki je v NLB v letih od 2004 do 2009 dopuščal tolikšne anomalije pri izdajanju posojil. Namesto da bi odgovarjal za svoje nevestno delo, je bil po pogodbi, ki jo je z njim leta 2004 podpisal Anton Zunič, takratni predsednik nadzornega sveta v NLB in tesen sodelavec vladajoče ekipe, ob odhodu nagrajen z milijon evrov vredno nagrado. Kramar velja za človeka Gregorja Golobica, nekdanjega predsednika propadle stranke Zares. Golobic je 21. januarja 2004, v času Kramarjevega imenovanja (vlado je vodil Anton Rop), za časnik Finance dejal: »Marjan Kramar je zanesljivo človek nove generacije. Značilnost te generacije, kiji ne manjka strokovnega znanja, je, da začasno pomanjkanje prvovrstnih izkušenj kompenzira s trdnim sistemom vrednot.« Gregor Golobic, nekdanji predsednik danes zunajparlamentarne stranke Zares

Medij: Demokracija
Avtorji: Kocjan Vida
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 26. 12. 2013 
Stran: 16