Lahko pričakujemo tudi striženje imetnikov podrejenih bančnih obveznic, saj je to pogoj, ki nam ga je določila evropska komisija. Ta nam očitno danes, ob objavi rezultatov, ne bo prižgala zelene luči, na katero sicer čakamo že pol leta - vlada in Banka Slovenije bosta morala pojasniti, kje nam je spodletelo. Na tehtnici pa bodo tudi bankirji. »V državnih bankah, ki bodo prejele pomoč, bi morali pogledati, ali imajo prave nadzorne svete in uprave ter ustrezno strategijo. Banke morajo imeti jasno strategijo, kaj narediti s prejetim denarjem, da bi se postavile na noge. In takoj bi morali začeti postopek njihove prodaje, s toliko novega kapitala so lahko zanimive. Vsega vloženega kapitala ne bomo dobili nazaj, to je že zamujeno,« meni ekonomist in nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. V zvezi s prenosom slabih terjatev poudarja, da je »najbolje prenesti čim več čim prej. Najbolj problematične so naložbe bank do gradbincev, finančnih holdingov, menedžerskih prevzemov in nepremičnine. Če slaba banka to dobi kmalu in hitro, bo vedela, kaj ima in po kakšni ceni. Naslednji korak je, da imamo strategijo, da vemo, kaj s tem premoženjem narediti in kako ga prodati. Slaba banka lahko terjatve takoj konvertira v deleže v podjetjih. Na podlagi seznama podjetij bi morali hitro, v mesecu ali dveh, pripraviti strategijo. Imajo tri možnosti: da podjetja prodajo takoj, da terjatve konvertirajo v lastniške deleže ter poskušajo podjetja upravljati in prestrukturirati ali pa jih komu zaupajo - in to z dobičkom prodajo.« Ogoljufani pri gradbincih in holdingih Slovenske banke so konec septembra imele za približno osem milijard evrov terjatev, ki so zamujale več kot 90 dni. Neredni plačniki so predvsem gradbena podjetja, s plačilom zamuja tretjina. Več kot 90 dni zamuja tudi 28 odstotkov družb, ki se ukvarjajo s finančnim posredništvom, 27 odstotkov nepremičninskih družb in 24 odstotkov gostincev. NLB je v stečajih SCT prijavila 216,5 milijona evrov terjatev, Primorja 153,2 milijona evrov in Vegrada za 137,5 milijona evrov. Večstomilijonske zneske je največja slovenska banka namenjala tudi finančnim holdingom. V stečajih cerkvenih Zvonov in Gospodarstva rast,, denimo, je skupaj prijavila za približno 530 milijonov evrov terjatev. Banke so zelo izpostavljene tudi do nekaterih drugih podjetij. Tako, denimo, Mercator bankam dolguje dobro milijardo evrov, Skupina Merkur 455 milijonov evrov, Cimos pa 400 milijonov evrov. Skupina Pivovarna Laško je konec septembra do bank imela slabih 350 milijonov evrov dolga, od tega je matična Pivovarna Laško kot največji dolžnik v skupini imela 213 milijonov evrov obveznosti do bank. Holding Sava je konec polletja bankam dolgoval 292 milijonov evrov, banke pa so graditelju Stožic Grepu namenile sto milijonov evrov posojil. Kakšna bo dejanska izguba bank iz teh nasedlih naložb, še ni mogoče povedati, saj bo odvisna od obsega poplačil, unovčenja zavarovanj in vrednosti, po katerih se bodo terjatve skupaj z zavarovanji prenašale na DUTB. Za velik del teh slabih terjatev so banke v preteklih letih že pripravile rezervacije oziroma slabitve, zato so imele velike izgube in vedno znova potrebe po dodatnem kapitalu. NLB bo konec leta imela več kot tri milijarde evrov bruto slabih naložb, ki jih je banka večinoma že oslabila. V banki ugotavljajo, da so bile »odločitve o levjem deležu slabih kreditnih naložb banke sprejete v letih pred 2009«, ko je banko vodil Marjan Kramar. Največ kreditov (za 800 milijonov evrov), ki so se pozneje izkazali za slabe, je banka podelila leta 2007. S slabimi naložbami se spopadajo tudi v NKBM: konec septembra je imela 1,3 milijarde slabih kreditov z bonitetno oceno D in E, kar je tretjina kreditnega portfelja. Največ slabih kreditov ima do gradbenih podjetij, in sicer 343 milijonov evrov ali kar 76 odstotkov vseh kreditov temu sektorju. Uprava NKBM je zaradi neskrbnega odobravanja kreditov vložila odškodninske tožbe proti 20 osebam v skupni vrednosti približno 28 milijonov evrov. Pripravljajo pa še en paket odškodninskih tožb. Abanka: Slabih posojil je tretjina Abanka je hitro kopičila slaba posojila. Še leta 2009 so znašala le štiri odstotke kreditnega portfelja (121 milijonov evrov), danes pa že skoraj sedemkrat več. Natančneje: ob polletju je imela Abanka za kar 824,3 milijona evrov slabih posojil strankam, ki niso banke. To je dobra tretjina (30,7 odstotka) celotnega kreditnega portfelja banke in za 5,8 odstotka več kot v prvem polletju lani, ko je bilo »slabih« posojil za 728,9 milijona evrov oziroma četrtina portfelja. »Po mojem nestrokovnem mnenju se slaba posojila niso mogla pojaviti v tolikšnem obsegu čez noč, zato se mi kot delničarju upravičeno postavlja vprašanje, ali so uprave, nadzorni sveti, revizorji in ne nazadnje regulator Banka Slovenije v letih od 2008 do 2010 svoje delo opravili korektno,« pravi predsednik društva MDSRajko Stankovič. Spomnimo: vse do leta 2012 so v NS Abanke sedeli tudi predstavniki lastnikov, ki so pri banki najemali posojila, na primer propadli cerkveni holding Zvon, ki je zdaj v stečaju. Po mnenju virov bodo potrebe po svežem kapitalu vsaj nekajkrat višje od 90 milijonov evrov, kolikor je ob zadnji neuspešni dokapitalizaciji zahteval regulator bančnega trga. Abanka, ki je veljala za zasebno banko, pa bo dokončno podržavljena, čeprav bi jo že zdaj lahko uvrstili med državne banke. 

Medij: Delo
Avtorji: Jenko Miha,Tekavec Vanja,Gole Nejc
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 12. 12. 2013 
Stran: 3