Novela zakona o bančništvu namreč podrobneje opredeljuje, v kakšnem vrstnem redu so lastniki, upniki in država udeleženi v zagotavljanju zadostne kapitalske ustreznosti bank. Zadnjo morajo po novem prvi zagotoviti obstoječi delničarji. Če to ni mogoče ali ne zadošča, se lahko delno odpiše ali spremeni v delnice tudi podrejeni dolg banke. Tako naj bi bila zagotovljena minimalna obremenitev za davkoplačevalce. ■ »Dozdajšnja praksa je pokazala, da bo ustavno sodišče zelo zadržano pri zadrževanju interventnih zakonov, ki naj bi bili namenjeni boju proti krizi,« pojasnjuje ustavni pravnik Andraž Teršek. Kje se zapleta? V Združenju malih delničarjev Slovenije in Vseslovenskem združenju malih delničarjev so prepričani, da država s tem ukrepom, pa čeprav gre za evropske smernice, uvaja retroaktivne ukrepe, hkrati pa imetnikom odvzema možnost tožbe. Teršek: Težka bo »Ustavni sodniki se za zadržanje izvajanja zakona odločijo, kadar ocenijo, dabibila škoda veljave zakona večja kot škoda, če zakon ne bi začel veljati,« pravi ustavni pravnik Andraž Teršek. »Kadar gre za finančna vprašanja, povezana s finančno krizo, in kadar država zatrjuje, daje skorajda nujno takoj sprejeti neki zakon, sicer bodo nastale nepopravljive škodljive posledice, je načelna drža ustavnega sodišča, da se morajo nasprotniki takšnih zakonov zelo potruditi dokazati nasprotno. Tako je bilo tudi pri odločitvi ustavnih sodnikov v primeru presoje ustavnosti pokojninske reforme. Pričakujem, da bodo ustavni sodniki podobno ravnali tudi pri preostalih vprašanjih, ki zadevajo finančni položaj v državi. Kadar gre za interventne zakone (tako kot v primeru novele zakona o bančništvu, op. a.), ustavno sodišče upošteva argumente, ki jih vlada navede za interventni postopek. Dozdajšnja praksa je pokazala, da bo ustavno sodišče zelo zadržano pri zadrževanju interventnih zakonov, ki naj bi bili namenjeni boju proti krizi,« pojasnjuje Teršek. Dodaja pa, da takšna praksa nikakor ne pomeni, da skupina vlagateljev nima legitimnega interesa dokazovati, dabi uveljavitev bančnega zakona prinesla slabše posledice kot nasprotno. g Je lahko breme za ° davkoplačevalce višje? Usoda delničarjev in lastnikov podrejenega dolga bo sicer znana po objavi bančnih testov stresa, ko bo končno znano, kako globoka je bančna luknja. Dodajmo, da so imele banke konec letošnjega septembra skupno 802 milijona evrov podrejenih obveznosti. To pomeni, dabi morala država, v primeru zadržanja zakona o bančništvu, denar za sanacijo bank zagotoviti sama. Posledično bi to pomenilo višje stroške za davkoplačevalce. Dodajmo, daje finančno ministrstvo v predlogu zakona o bančništvu predvidelo, da bo odpisanih od 300 do 500 milijonov evrov podrejenega dolga. V predlogu so prav tako zapisali, da »je uvedba zakonske možnosti za delitev bremen na podrejene upnike nujna, da evropska komisija odobri ukrepe za krepitev stabilnosti bank«.

Medij: Finance
Avtorji: Šimac Jurij,Ugovšek Jure
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 06. 12. 2013 
Stran: 4