Samo z iztisnitvijo malih delničarjev Aktive Invest in pripojitvijo te družbe k nizozemskemu holdingu Aktiva Holdings je v to državo prenesel za najmanj 200 milijonov evrov premoženja. Premoženje na tuje, doma pa ostali dolgovi Kako je lahko ob vsem tem premoženju za Horvatovim imperijem ostala več kot stomilijonska luknja v bankah? Odgovor na to vprašanje je mogoče razbrati iz logike Horvatovega delovanja. Medtem ko je premoženje selil na Nizozemsko, je Horvat glavnino dolgov, s katerimi je financiral naložbe, pustil doma. Hkrati so si nizozemska podjetja iz slovenske Aktive na veliko nepovratno izposojala na desetine milijonov evrov, ki jih nikoli niso vrnila. Aktivi Naložbam (CG Investu) je tako v naslednjih letih zmanjkalo sredstev za poplačilo posojil. Podjetje se je še pred stečajem spremenilo v prazno lupino. V njej je ostalo le nekaj delnic slovenskih podjetij in za devet milijonov evrov terjatev. Vse pove naslednja primerjava. Če je imela Aktiva Naložbe že leta 2009 za 118 milijonov evrov finančnih obveznosti, se je že leto dni pred tem vsota premoženja nizozemske Aktive Holdingsa približala magični meji pol milijarde evrov. Na Nizozemsko so se posledično stekali tudi dobički od prodajnega pohoda, s katerim so Horvatovi slovenski holdingi še pred pokom slovenskega borznega balona unovčili večji del svojega premoženja. Prodaja naložb je v letih 2006 in 2007 nizozemski Aktivi Holdings navrgla kar 108 milijonov evrov čistega dobička. Samo s prodajo delnic Telekoma Slovenije Dariju Južni je skupina ustvarila 17,4 milijona evrov dobička. Dodatnih devet miliionov evrov dobička je imela pri prodaji manjšega paketa delnic NLB, 8,6 milijona evrov pa ji je navrgla prodaja preostalih delnic srbskega Hemofarma. Najmanj pet milijonov evrov dobička je imela Aktiva Holdings tudi s prodajo različnih skladov tveganega in zasebnega kapitala. Kam je šlo 123 milijonov evrov? Horvatova nizozemska družba se je obenem umaknila tudi z Balkana in svoje premoženje začela vlagati v različne sklade tveganega kapitala (newyorški Midocean Partners, švicarski Invision), izraelsko telekomunikacijsko skupino Locationet Systems, koncesije za raziskavo naftnih polj v Novi Zelandiji, britansko družbo Latitude Resources, ki ima v lasti rudnik v Latinski Ameriki, in partnerstva z nekaterimi premožnimi družinami izraelskih korenin, ki so denar vlagala v raziskavo nahajališč zemeljskega plina v ZDA in gradnje v Las Vegasu. Eden takšnih primerov je širši javnosti manj znana družba Elk Resources Inc. iz Houstona. S prodajo petinskega deleža v njej je Aktiva Holdings leta 2008 iztržila okoli 20 milijonov dolarjev. Toda tudi na Nizozemskem dobički niso ostali dolgo. Samo leta 2006 je tako luksemburška Aktiva od tam prejela za skoraj 75 milijona evrov dividend. To je približno toliko, kot je v zadnjih petih letih za izplačilo dividend namenil Petrol. Aktiva Holdings bi samo z denarjem, ki ga je imela pred leti na kratkoročnih depozitih in na transakcij skih računih (123 milijonov evrov), danes brez težav poplačala vse obveznosti CG Investa do bank. Kaj se je zgodilo s tem denarjem, iz javno dostopnih bilanc ni mogoče razbrati. x Darko Horvat

Medij: Dnevnik
Avtorji: Cirman Primož,Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 03. 01. 2014 
Stran: 9