Največji upnici Perutnine Ptuj sta Abanka (ta tudi vodi bančni konzorcij) in Gorenjska banka, med pomembnejšimi upnicami pa je tudi Probanka, ki je bila ena ključnih v Glaserjevi hobotnici. Zaradi politične podpore na levici in lastniške prepletenosti je bil Glaser doslej tako rekoč nedotakljiv. Dolga leta je bil tudi predsednik nadzornega sveta Probanke, za kar je leta 2012 dobil 51 tisoč evrov bruto. Adijo, Romana, adijo, Roman? Z likvidacijo Probanke in prihodom izredne uprave, v tej so Imre Balogh, Igo Gruden in Marko Novak, je Glaser izgubil pomembno zaveznico Romano Pajenk, nekdanjo dolgoletno šefinjo banke. Ne le med upniki, temveč tudi med lastniki. Tako so banke (Probanka je po naših informacijah v zadnjem času najbolj dejavna članica bančnega konzorcija) že zahtevale, da: ■ se najpozneje v pol leta skliče seja skupščine delničarjev, kjer bi ti odločali o zamenjavi nadzornega sveta (temu bi sledile tudi spremembe v upravi), izredni reviziji poslov, ki jo je Glaser s pomočniki doslej zavračal, in dokapitalizaciji; ■ se imenuje prokurist ali pooblaščenec oziroma član uprave - pri tem se banke še niso dokončno uskladile; ■ se upravi Perutnine, v kateri so Glaser, nekdanji kriminalist Milan Čuš, Nada Krajnc in Tone Čeh, plače znižajo vsaj za tretjino. Glaserjevi bruto prejemki so leta 2012 znašali dobrih 226 tisoč evrov, kar ga uvršča na 22. mesto najbolje plačanih menedžerjev po Dnevnikovi lanski lestvici; ■ se družba močno dezinvestira in zadolžitev spravi na vzdržno raven. ■ Nobenega od teh pogojev Glaser še ni izpolnil. Zato reprograma uradno ni, se pa neformalno izvaja, ker bi bila Perutnina sicer v velikih težavah. Pričakuje se torej, da bo Glaser najpozneje v pol leta izpolnil vse zahteve bank, potem bo podpisan tudi uradni sporazum. Poteka dogovorov Glaser ne želi komentirati, je pa pisno odgovoril, da si je uprava z januarjem znižala plače. Za koliko, ni povedal. Prav tako je zatrdil, da postopek dokapitalizacije družbe še vedno poteka, začel pa gaje že pred več kot poldrugim letom. Kot je dodal, je »zanimanje izrazilo več uveljavljenih sistemov«, zanikal pa je, daje zavrnil turškega interesenta. Nove težave na obzorju: slabitev poslov s Kordežem, Šr otom inPajenkovo Vbilancah Perutnine Ptuj pa se skrivajo še (najmanj) tri mine. Glaser do zdaj namreč ni slabil poslov, ki jih je pred leti sklenil z nekdanjimi šefi Merkurja, Pivovarne Laško in Probanke, ki so skupaj vredni slabih 40 milijonov evrov. Vse te bi - če bi dosledno upošteval računovodske standarde - moral v celoti odpisati. Ali jih bo, Glaser ni v celoti odgovoril. Gre za terminsko pogodbo z Merkurjem, kjer so si menedžerji pri prevzemanju družb pomagali z navzkrižnim lastništvom. Merkur je tako postal največji, 24,26-odstotni lastnik Perutnine, ta pa 3,77-odstotni lastnik nakelskega trgovca. Po prvi prisilni poravnavi je Perutninin delež v Merkurju upadel na 1,69 odstotka, po zdajšnji (več o tej na strani 7) bo izgubil ves delež. »Slabitve ne bodo potrebne, ker bomo aprila unovčili terminsko pogodbo,« zatrjuje Glaser. »Terminskih pogodb med prejšnjim vodstvom Merkurja in Perutnino ne priznavamo. Bi pa delež z veseljem prodali,« pravi Blaž Pesjak, zdajšnji šef Merkurja. Glaser je, da mu ne bi bilo treba opraviti slabitev, naročil pravno mnenje, ni pa vložil tožb zoper Merkur. Leta 2009 je Perutnina Ptuj z 10 milijoni evrov posojila pomagala tudi že propadlemu tajkunu Bošku Šrotu, posojilo pa zavarovala s patronatsko izjavo. Srot seveda denarja ni vrnil, Perutnina je leta 2011 vložila tožbo, Infond Holding in Center Naložbe pa sta že v stečaju. »Za posel jamči Pivovarna Laško,« zatrjuje Glaser. Slabiti bi morali tudi celoten izgubljeni delež v Probanki (11,02 odstotka). Gre še za približno dva milijona evrov. »Vpliva na Perutnino zaradi tega ne bo,« odgovarja Glaser. Kako je Glaser miniral zahteve drugih delničarjev Edino opozicijo proti Glaserju sta do zdaj pomenila Kad in društvo malih delničarjev(MDS), ki sta že dvakrat zahtevala izredno revizijo poslov uprave, a ju je ta obakrat izigrala in revizijo opravila sama oziroma sama določila revizorja, tojebilBDO. Hkrati pa je uprava Perutnine iz revizije izločila tudi najbolj sporne posle. Revizorji so vseeno našli pomanjkljivosti (več nawww.finance.si/360929). Predlagatelja izrednih revizij sta zato Perutnino tožila, tožbi obakrat dobila na prvi stopnji, na drugi stopnji pa oba izgubila. Pritožiti se ne moreta, a bosta oba z zahtevami vztrajala. Policisti niso našli podlage za pregon ... Mariborska policijska uprava, katere direktorje bil tudi zdajšnji član uprave Perutnine Cuš, je pred leti začela predkazenski postopek v zvezi s projektom PP Energija. Gre za bioplinarno v Dražencih, ki jo je Glaser predstavljal kot energetski projekt Perutnine, na koncu pa se je odpovedal predkupni pravici Perutnine v korist Holdinga PMP, kije zdaj 76-odstotni lastnik PP Energije. Ta delež je Holding PMP dobil avgusta 2010 za vsega 164 tisoč evrov, ob tem pa je PP Energija tedaj imela v lasti za skoraj dva milijona evrov nepremičnin, je takrat poročal Dnevnik. »Končali smo zbiranje obvestil v zadevi, po kateri sprašujete. Ker pri tem nismo ugotovili elementov uradno pregonljivih kaznivih dejanj, smo v skladu z desetim odstavkom 148. člena zakona o kazenskem postopku zadevo končali s poročilom pristojnemu državnemu tožilstvu,« nam je včeraj povedal Franc Oder, pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije policijske uprave v Mariboru. Drugih postopkov proti Perutnini Ptuj ali njenim vodilnim ne vodijo. ...tožilci tudi ne Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani pa je konec novembra zavrglo kazensko ovadbo policijske postaje Ptuj zoper Branka Voduška in Bredo Zupančič, lastnika in tajnico komunikacijske skupine Dialog, ki za Perutnino Ptuj že vrsto let opravlja piarovske storitve. Ovadbo sta dala Simon Toplak, šef Perutninske zadruge Ptuj (PZP), in Rajko Stankovic, šef MDS, ko sta ugotovila, da naj bi Toplak »podkupil« Stankoviča za glasovanje na skupščini Perutnine Ptuj. Ko sta začela zgodbo o treh poštnih nakazilih v skupni vrednosti 2.960 evrov (namen plačil: »provizija za glasovanje na skupščini PP«), so kriminalisti na podlagi posnetkov varnostnih kamer odkrili Zupančičevo, kije denar nakazovala, Vodušek pa jo je pripeljal do pošte (več smo pisali na www.finance.si/8332447). Tožilci so zdaj ugotovili, da podlage za kazenski pregon ni, in Toplaku svetovali, naj vloži zasebno tožbo, kar je ta tudi storil. Toplak je sicer predstavnik PZP, kije s 23,58 odstotka drugi največji lastnik Perutnine Ptuj in zato pomemben člen. Drži, da ima Glaserja zdaj res dovolj? »Vedno sem na strani Kada,« pravi. No, to je dejal tudi pred lansko skupščino, na tej pa glasoval v nasprotju s Kadom. »Mislil sem, da je predlagani nadzornik Borut Bratina O. K.,« se brani. Bi moral Glaser oditi? »Nekaj je treba ukreniti,« pravi Toplak. So rezultati poslovanja res tako dobri? Skupina Perutnina Ptuj je do novembra lani prodala za 252 milijonov evrov izdelkov, štiri odstotke več kot leto prej, imela 19,8 milijona evrov EBITDA in 1,9 milijona evrov dobička. Za december napovedujejo še izboljšane rezultate. Te bo Glaser predstavil danes. Že v predbožičnem sporočilu za javnost pa so zapisali, da skupini za leto 2014 napoveduje 267 milijonov evrov prodaje, 30 milijonov več kot pred krizo, ter za 29 milijonov evrov dobička pred amortizacijo, davki in obrestmi (EBITDA). »EBITDA marža bo prebila psihološko mejo 10 odstotkov in tako Perutnino postavila v sam vrh svetovne perutninske industrije,« so se pohvalili. Vse lepo in prav, a kaj, ko kljub tako veliki marži zaradi minulih nasedlih naložb, ki so jih financirali z novim dolgom, po naših ocenah ne ostane nič dobička. Če se bo družbi uspelo dogovoriti za reprogram posojil, je težko pričakovati nižje stroške financiranja, posledično tudi težko pozitiven izid. Dodaten razlog za pesimizem na začetku leta 2014 so težave, kijih imajo v nekaterih balkanskih hčerah, smo izvedeli neuradno. Celotni dolg družbe v znesku 86 milijonov evrov je leta 2012 znašal šestkratnik EBITDA, dolg skupine v znesku 117 milijonov evrov pa petkratnik EBITDA. Banke po neuradnih podatkih moti tudi skromen delež kapitala v celotnih virih financiranja. Skupina je 277 milijonov evrov sredstev leta 2012financiralaz 90 milijoni evrov kapitala, kar pomeni, daje bil vsak tretji evro sredstevfinanciran s kapitalom, družba pa ima s kapitalom financiranih 45 odstotkov sredstev. Številke bibile še precej slabše, če bi naložbi v Merkur in Probanko vrednotili na nič (v letu 2012 so ti dve naložbi vrednotili po 28 milijonov evrov). V tem primeru bi le vsak četrti evro sredstev skupine bil financiran s kapitalom oziroma 38 odstotkov sredstev družbe. A Glaser zatrjuje: »Trenutni dolg je za Perutnino Ptuj vzdržen takšen, kot je.« NA JVEČ JI LASTNIKI PERUTNINE PTUJ v odstotkih Merkur 24,26 Perutninska zadruga Ptuj 23,58 Holding PMP i^^^^H 10,20 Kad in Modra zavarovalnica 10,09 Probanka 7,68 Zlata moueta 2 7,34 Lastne delnice 3,39 13,45 NAJVEČJI LASTNIKI HOLDINGA PMP v odstotkih Roman Glaser 16,81 14,29 14,08 Milan i^^^^^H 11,01 21,4 Vir: zapisnik skupščine, 4. januar 2013; STR je v delniško sestavo vstopil maja 2011, pri do kapitalizaciji družbe. Delnice so prinosniške. ** jtjimmmmmmMmmm. 6 m^ mm J m ^ m ^ m ^ m ^ m m ■ Roman Glaser je s pomočjo f^^^^^J^^^^^^^L predvsem leve, perutninski kralj. A »vseh kur«, svojih pomagačev, nima več pod nadzorom. Bodo tudi njega povozila prevelika posojila? .JS^ m ^ m m w^ m ^ m ^ m ^ m ^ m ^ m W[ i 'ftgfe i^^^H^MBfci^HI^Ht^BilK^sfMN^^^I^^^^^F

Medij: Finance
Avtorji: Sovdat Petra,Ugovšek Jure
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 09. 01. 2014 
Stran: 4