"Za enako količino surovin smo plačali sedem milijonov evrov več, kar smo delno nadomestili s korekcijo naših cen navzgor in pa s spremenjeno strukturo produktov, kjer je več takšnih z večjo dodano vrednostjo," razmere za poslovanje v lani opiše prvi mož Perutnine, ki družbo vodi od leta 1991. Ves nadzomiški zaslužek za delnice Probanke Po besedah Romana Glaserja bo za lani treba še dokončno za 1,9 milijona evrov dodatno slabiti naložbo v Probanko, ki je šla v likvidacijo. Drugih slabitev naj ne bi bilo, po plačilu posojilnih obresti pa naj bi Perutnina leto 2013 zaključila s pozitivno ničlo. Kot Probankin dolgoletni predsednik nadzornega sveta zavrača očitke nekaterih, da nadzorni svet ni storil vsega, da Banki Slovenije ne bi bilo treba poslati banko v likvidacijo: "Investicijsko bančništvo je bilo v preteklosti, tudi v Sloveniji, popularno. Upam si trditi, da je bila Probanka v tem segmentu, kjer je kot manjša banka našla svojo tržno nišo, tudi uspešna. Če ne bi bilo v Sloveniji takšnega zloma na finančnem področju, Probanka sploh ne bi bila v težavah. Nenazadnje sem osebno s 40 tisoč evri sodeloval pri zadnji dokapitalizaciji Probanke, saj sem verjel, da se bo banka rešila iz poslovnih težav in uspešno dokapitalizirala tudi lani. Pravzaprav sem ves nadzomiški zaslužek v Probanki namenil za nakup delnic te banke." Je prvi mož Perutnine vpisal 200 tisoč evrov zemljiškega dolga na svojo hišo, ker se je morda ustrašil tožb delničarjev (bodisi Perutnine Ptuj ali Probanke) in je tako želel preprečiti popolno zaplembo njegovega osebnega premoženja? "Se zdaleč ne, saj je vpis bil pred letom 2008," odgovarja Roman Glaser, ki pa ne pričakuje, da bi za lani ob Probanki bilo treba slabiti še kakšno drugo naložbo (recimo nakelski Merkur). Aprila poteče opcijska pogodba z Merkurjem, od katere si vodstvo Perutnine obeta, da bo tretja oseba (identitete te Glaser še ne želi izdati) in ne Perutnina pridobila največji, 24,26-odstotni delež v Perutnini, Merkur pa Perutnininih 1,69 odstotka lastništva v Merkurju. Aktualno vodstvo Merkurja z Blažem Pesjakom opcijske pogodbe sicer ne priznava. Kakor v Pivovarni Laško ne patronatske izjave, da naj bi jamčila za vračilo blizu 10 milijonov evrov posojila Perutnine Infond Holdingu in Centru Naložbam (lastniško ju je obvladoval Boško Šrot), ki sta že v stečaju. Do konca januarja reprogratn posojil Zelo ambiciozni so letošnji načrti Perutnine, ki je prav pri koncu pogajanj o reprogramu posojil, ki na ravni družbe znašajo 84 milijonov evrov. Ob štiriodstotni rasti glede na lani naj bi prihodki skupine znašali 270 milijonov evrov, ob 8,7-odstotni EBITDA marži naj bi bilo za 29 milijonov evrov EBITDA in 10 milijonov evrov čistega dobička. "Na Hrvaškem in v BiH smo z bankami v povsem normalnih odnosih, reprogram je že dosežen za Srbijo, že do konca januarja pa naj bi v dogovoru z osmimi bankami upnicami bil enoletni reprogram dosežen tudi v Sloveniji. V bankah niso nikdar pogojevali podaljšanja posojil ne z mojim odstopom, ne z zamenjavo uprave, želeli so le neke vrste koordinatorja med Perutnino in bankami. Sami smo jim celo predlagali imenovanje prokurista (ime bi naj bilo znano v naslednjih dneh), ki ima bistveno večje pravice in dolžnosti. Trenutno je kazalnik neto zadolženosti/EBITDA na delniški družbi relativno visokih šest, a že do leta 2017 naj bi se zadolženost prepolovila, omenjeni kazalnik pa znižal na zelo ugoden trikratnik. Nižja zadolženost bo določena prednost pri lažjem financiranju tehnološke posodobitve in nakupih surovin," pojasni sogovornik, ki doda, da je bilo lani bankam resda odplačanih le za 550 tisoč evrov glavnic, a januarja se nadaljuje njihovo izplačevanje, letos pa naj bi v Perutnini dolg znižali za 4,5 milijona evrov. Iskanje strateškega lastnika Neuradno naj bi z januarjem upravi Perutnine Ptuj, tudi na zahtevo bank upnic, nadzorniki prepolovili plače. A za dolgoročno uspešnost družbe bo bistveno bolj pomembna dokapitalizacija družbe, ki jo skušajo izvesti že zadnjih nekaj let, a so tovrstne poskuse zavirali nekateri Perutninini delničarji (tudi državni Kad). "Želja uprave je še vedno, da bi se dokapitalizacija Perutnine zgodila, četudi je Slovenija za naložbe (iz tujine) danes bistveno manj atraktivna, kakor je bila pred recimo tremi leti. V upravi si želimo strateškega lastnika, ki bo pojačal ekonomsko moč podjetja in podjetje uspešno (finančno) prestrukturiral. Iskanje potencialnega strateškega lastnika nam nikakor ne olajšujejo razne posebne revizije in ne negativne medijske objave. Tudi o domnevno načrtovanih prisilnih poravnavah družbe. Če bi do nje, z željo lažje zamenjati trenutno upravo, dejansko prišlo, bi družbi, še posebej v odnosih z dobavitelji in kupci iz tujine, nastala nepopravljiva škoda. Mesna branža, tudi perutninarstvo, sodi med konzervativnejše, kjer so pomembna tudi osebna zaupanja in osebne relacije, ki pa se gradijo dlje časa. Zaradi neresničnih objav o morebitni prisilni poravnavi je družbi nastala (ne)posredna škoda, ki smo jo morali odpravljati," razloži Glaser. Gospodarski položaj v podravski regiji je slab Agrokor za Perutnino na Hrvaškem že opravlja distribucijo njenih izdelkov. Bi lahko bil finančno opešani Agrokor dober strateški partner za Mercator? "Za nas je pomemben vsak kupec, preko katerega lahko pridemo do potrošnika. Tudi diskontni trgovci, prek katerih prodamo že slabo četrtino, so pri nabavah vse bolj lokalno orientirani, ker to od njih zahteva potrošnik. Prodaja pri diskontnih in klasičnih trgovcih je za nas glede ekonomike podobna, saj razliko diskontarji očitno nadoknadijo pri svojih maržah. Ali bo Mercator ostal samostojen ali bo skupaj z Agrokorjem, je za nas praktično vseeno, saj smo že zdaj prisotni pri obeh," pove Roman Glaser, ki občasna delničarska nesoglasja z državnim Kadom in malimi delničarji pospremi z besedami, da kdorkoli je že ali še bo lastnik Perutnine, naj bo zavezan k razvoju družbe ter naj tako tudi deluje. Nenazadnje smo, tako Glaser, pri perutninskem mesu kot enem redkih v Sloveniji stoodstotno samooskrbni, celo izvoznik. Zaradi slabšega finančnega položaja jim banke v tem trenutku ne bi dovolile razmišljati o kakšnih strateških povezovanjih v Sloveniji ali tujini. Glaser kot predsednik Štajerske gospodarske zbornice, ki je za GZS druga največja v državi, opozarja na izrazito slab položaj v regiji (visoka brezposelnost, pomanjkanje kapitala in investicij) in da postaja njihovo članstvo vse bolj pasivno. Opozarja tudi na preslabo podporo bančnega okolja in da lahko regija v tem letu stežka računa na konkretnejšo pomoč države ali pa črpanje kohezijskih EUsredstev. "Ali bo Mercator ostal samostojen ali bo skupaj z Agrokorjem, je za nas praktično vseeno, saj smo že zdaj prisotni pri obeh " Roman Glaser računa, da bo aprila opcijska pogodba z Merkurjem udejanjena. Pojasnuje se, da so banke v Perutnini Ptuj , ki v skupini zaposluje več kot 3800 ljudi, želele koordinatorja, uprava paje predlagala imenovanje prokurista. Za Probanko je še vedno prepričan, da se ne bi znašla v težavah, če ne bi bilo krize. 'Iv'... ) V_nov ■':•

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 08. 01. 2014 
Stran: 6