Prvi slovenski predsednik, za katerega ni drugorazrednih tem, In edini slovenski politik, ki na splošno razpoloženje v državi vpliva blagodejno. Pa se srečenje,kotjerx)veoavmtervjujuzaFinance(wwwitaance.si/8353582). Izpolitičarke srednje ravni jepostala predsednica vlade. Nele to. uspelo ji je zvišanDDV.uvesu nepremičninski davek, dvigniti trošarine ter vse to preživeti. Jo pa čaka veliko dela, če neželiprihodnjeleto končati med poraženci. Medtem ko kolegom iz zasebnega sektorja plače že nekaj let upadajo.vjavnem sektorju živijo kot pred krizaAletossobilišeposebejuspešni.saj so si pri notranjem mtaistm Gregorju ViraritaizpogajaU odpravo plačnih nesorazmerij^ Česar niso zmogle slovenske banke, je naredil Kickstarter in slovenskim start-upom pomagal pri iskanju financiranja. Najbogatejši Slovenec je v minulem letu svoje premoženje še povečal. Sandija Češka je revija Manager ocenila na 460 milijonov evrov. S poročilom o korupciji v vodilnih slovenskih strankah je razkril, kako globoko v slovenski politiki je zasidrana korupcija. Še večji zmagovalec bi bil, če ne bi odstopil z mesta šefa KPK. Skrivnostni kupec novembrske slovenske obveznice je v enem dnevu zaslužil okoli 60 milijonov evrov. Igm Kkt&povič Boštjan Jazbec Kisa Maže Borut Pat»r Stoika BraHiše* Zaposleni v javnem sektorju Množično financiranje SaaciiČeSMo Goran Klemencič Kapec slovenske obveznice žili Q REDAKCIJA FINANC finance@finance.si Leto 2013 je bilo eno najtežjih v novi slovenski zgodovini. Gospodarstvo je bilo ves čas v recesiji, pa tudi politična kriza je trajala tako rekoč do zadnjega. Kot običajno na Financah počnemo ob koncu leta, smo tudi tokrat zbrali ljudi in podjetja, ki so poslavljajoče se leto najbolj zaznamovali. Kateri direktorje največ zaslužil? Kateri poslanci so najbolje plačani? Katero podjetje je plačalo največ davkov? Kdo je največji luzer na politični sceni? Kdo je največji zmagovalec in koga čaka najtežje delo, da ne bo prihodnje leto med luzerji? Kateri je bil najdražji v Sloveniji registriran avto, katere knjige smo brali in katere filme smo največ gledali? Spoštovani bralci, naj vam zaželimo veliko uspehov v letu 2014. Največji davčni plačniki Plačani davki (v EUR) 1-Krka 78.709.4S4 2.PoštaSlovv ta padc 8 v #1 I na ljubljansld borzi Delnice Sprememba Delnice Sprememba tecaja(vodstotkUi) j tecajafredstDttah) Aerodrom Ljubljana 130 liercator -28,07 DataMb 116,67 i^faf -42/12 LeWka »- 71 PtaovamaLasko -42*3 Salns 3U* m GHUnkm 30.72 KDGroop redne -7839 Alpetom-potovama 2947 agendla liiiiaUem -flL8 TelekomSlovenije 27,21 KD -85,97 Krka 20 Sam -93J84 Loka Koper 18,24 NKBH -100 ZararovamicaTriglav 1545 AbankaVfna -no Tečaj delnic Aerodroma Ljubljana ■•• VEUR 30 25 io " % * wri * v **** ,^ 5 O 28J2K " -— ,__ VteHoombag 1 1 I največji viponi in padci bsnnili II I indeksov po svetu Venezuela Venezuela Stock 480,48 Potiska WIG20 -6,98 Marketlndex Kitajska Shanghai Stock -736 Dubaj DFMGenerallndex 105,35 Exchange Argentina Argentina Mer val 8949 Composite IndeX Mongolija MSETop20 -8.77 Gana GSE Composite Index 78.68 General Market -loj! AbuDabl ADX General Index 6239 Index Japonska Nikkei225 56,72 KotaraMja IGBC General Index -1138 Pakistan KarachiKK) 4936 Turčija BISTNationallOO -13,95 Nigerija Nigeria Stock 4444 Jamajka JSEMarket -M ExchangeAllStiares *,,_ _., „ ... , . Čile Chile Stock Market -14,22 BolgarHa Sonx 42.83 „„ „ ..__ —•— *•- •"•~ Brazilija BrazUIbovespa -1538 Kenija NairobiSecurities 42,44 ___ D „ .. _ , „„ „ E*charigeAllShare PerU ° umcuijti uiosiisa venezueisice Dorze ► v tisočih točk „3j9B0 . . Z500_.. .. „ _ _ _ j* 2O00 / /2J36S84J5 L500 _ j/*****^ tpoo _ _ _ J™"™^*^"****'^ o 28J2J2 " ' '"""""" *"~"~ """"^01213 VirrBloombeig llgM^^S^^^^vf *~§|^^3 si J JTV0 2:rih ti^oc TOP SLOVENSKI IZVOZNI TRGI* Država Izvoz Cv milijonih EUR) Nemčija 3349 Italija 1,859 Avstrija 1.386 HrvaŠka 1,046 Francija 861 Rusija 766 Srbija 548 Poljska 493 Madžarska 462 Češka 456 »podatki do konca septen&ra 2013 VteBan&aSlove&!$e ■ Izvoz je glavno vodilo slovenskega gospodarstva Po podatkih statističnega urada in Banke Slovenije se je izvoz v letošnjih prvih devetih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani okrepil za dva odstotka. Petino blaga in storitev slovenska podjetja izvozijo v Nemčijo, ki ostaja naša največja zunanjetrgovinska partnerica. Dodajmo, da se izvoz v Nemčijo sicer že nekaj mesecev zmanjšuje. Ob tem spomnimo, da je letos zaživel tudi nov portal, namenjen izvoznikom (www.izvozniki.si). 1^ I i 1 , *-ft* & i e * K ' piv JL >, i Primer Istrabenz- Igor Bavčar: sedem let zapora zaradi napeljeva nja k zlorabi položaja in pranja denarja; Boško Šrot pet let in 10 mesecev zapora zaradi zlorabe položajE pri gospodarski dejavnosti. ■ Nepremičninski posli Luke Koper - Robert Časar: šest let zapora zaradi zlorabe položaja in nedovoljenega sprejemanja daril; Srečko Prijatelj: tri leta zapora. ■ Brane Gorse: štiri leta zapora zaradi zlorabe položaja pri vodenju stečajnega postopka. ■ Franc Kangler: sedem mesecev zapora zaradi več kaznivih dejanj v primera Ježovita. ■ Primer Patria - Janez Janša: dve leti zapora; Ivan Čmkovič in Tone Krkovič: oba po 22 mesecev zapora, obsojeni kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov. ■ Darij Južna: leto in devet mesecev zaporne in 1,3 milijona evrov denarne kazni zaradi zlorabe položaja in pranja denarja. ■ Suzana Gate: leto dni zapora in plačilo 15 tisoč evrovpogojne kazni zaradi zlorabe položaja. ■ Milko Škobeme: leto in pol zapora zaradi zlorabe položaja in prejemanja podkupnine. ■ Milko Krašovec dve leti zapora zaradi naklepnega napeljevanja k poslovni goljufiji v zadevi Betnava. m Dušan Čmigoj: tri leta zapora zaradi zlorabe položaja v zadevi prodaje in nakupa delnic Stavbenika. I f I / I / •* , '* s>^ i|n, bHov Znamka/model Cena (v tisočih EUR) Porsche911turboS 270 BentteyconnneiitalV8 260 AudlR85.2V10spider 245 Porschepanameraturbo 240 Porsche911GT3 230 Hercedes-benzGL500 175 AudiBS6 170 BMW7SOt 150 MaseraUauattroporte 145 BHW650i 140 SEriri2l2Dr/azHaca) rousoegtedalcev Gremo ml po svoje 2 99 J55 gledalcev Httriindrzni6 77.839 gledalcev Prekokananoc3 67.012 gledalcev Jai. bančnim T., "■'"i" 1 ' 1 "'"» 65.957gledalcev Krudovi, animirani film 54.783 gledalcev Čeforjirausl 53 127 gledalcev HobifcSmaugovapusea 42.422 gledalcev Nesranmldedi 37.954 gledalcev Razredni sovražnik 33.908 gledalcev si I najbolj gledanih filmov Anakuba Anažontar Kristane, Ebesede Padle maske Zdenko Roter, Sever & Sever Interno Dan Bromm. Mladinska knjiga Ti povem se eno JorgeBucay, Mladinska knjiga zgodbo Nutella 30naB>oljsui receptov (prevod), Mladinska knjiga Invgoiabodzva- KnaledHosseini, Mladinska nja knjiga Življenje v troje LouiseHav, Iskanja Asteris pri Pikrih Jean-VvesFerri, Studio Grarfit 15 minut za obrok JanueOUver.Mlartinska knjiga Ti povem zgodbo JorgeBucajr, Mladinska knjiga najbolje prodajanih knjig jf *. __rf^ a Izredni profesor na fakulteti za kemijo Miran Gaberšček je v reviji Nature Materials objavil članek o nietodah za povečaiije učinkovitosti baterij, kar je pomembno za razvoj električnega pogona avtomobilov. * Laboratorij za elektrokemijo materialov na Kemijskem inštitutu je zmagal na naftv čajn japonske Hondeinznjo kot edini med evropskimi inštituti podpisal pogodbo za razvoj naprednih baterijskih materialov in sistemov. m Skupina strokovnjakov z Instituta Jožefa Štefana je v reviji Nature opisala postopek, kako je mc«oc«iiiagiietiieiiaiiodelcevT>e«Uvtekoa kristal Toodpira možnosti za aparatov, kot je prikazovalnik iz tekočih kristalov, ki bi ga krmilili s šibkirm magnetnimi polji in ne bi potrebovali električne energije. B Raziskovalci Kemijskega inštituta pod vodstvom Romana Jerale so razvili metodo za pri-F1 - 1T^ I^» M rf»thi. J ».wiiatM4al«»lricp<^vijnnarTtnvanenhlike.karbo mogoče uporabiti za razvoj novih materialov in zdravE. a Na IJS so razviUoV>okorJa prijazen postopek 2apripiavx> prozornih in prevodni stJdnkovega oksida na steklu iz vodne raztopine, kar bi lahko pocenilo proizvodnjo ravnih zaslonov na dotik. »PravtakosonaOSrazvffiiiap»«dmliialiiikii©v§c^ kacijamzabranjenovicvreatnemčasu. m IJS je bil tudi osrednji tehnološki partner projekta FIRST, katerega novost je bila analiza t ekstovrrihiiovic,blogOTtatweetoviia področju nnanc ssProfesorzagenetikombiotehriiški fakultet za kar je letos prijel tudi Zoisovo priznanje. s« Profesor Tomaž Zvritter s fakultete za matematiko in fiziko je uvedel novo spektroskopsko metodo določanja razdalj do zvezd, ki nam da prostorsko sliko položajev in gibanj zvezd danes in v preteklosti. 3Meddc^zki,dokatermsonaomenjenmpodrc)čjmiaruprišUaUsoknjimpomembnoprispevali slovenski znanstveniki, je tudi odlnltJemivegadelcazla^tiiostmiHlggsovegabozona,novametodaza računanje multiplikatorjevBogomolova. nove spojine za detekcijo spremembvmožganihbomikovzAlzheimerjevo boleznijo. §BalBBB»BB^BB^^^BBH^MiBB^BBMaSSSSSSSSSSSSsl BammmmmBHBV.- jHHsaF «fts*f J BaBmmmmmmmmU^^^^Ba*^' bs>i& ■ II I ltic 1 jfL %^-**^ ■ Tomaž Lorenzetti (na sliki desno) in Marko Guček iz Socineta z orodjem LinkedAge starejšim po ugodni ceni omogočita počitnice v varovanem stanovanju ali domu za starejše. ■ HomeOgarden trži 27 naravnih sredstev za oskrbo rastlin brez agrokemikalij. ■ Svetloba ima z razsvetljavo za skladišča Reflecta IntelSens velike načrte v tujini ■ Z aplikacijo iHELP želi MIDS zagotoviti pomoč pri srčnem zastoju. ■ Z aplikacijo Peeksterv Aventi+ povezujejo tiskane medije in intemet. ■ Z mobilno aplikacijo 3R - več kot odpadki Marinka Vovk ljudi uči vnovične uporabe. ■ Z metodo Eledro KH Komplet inovatorja Borisa Pfeiferja lahko motor z notranjim izgorevanjem preprosto pretvorite v elektromotor. ■ Za lesen stol Froc, ki »raste« z otrokom do 10. leta starosti, Rimarket že dobiva naročila iz tujine. 1 Zorenjem za kvanUtatrvnotj^noanaliHko Iz ElrtinialabkopcKijetia pripravijo personalizirane akcije direktnega trženja. I ■ Vpodjetju A. s. K. imajo enei^jsko varčno, pametrMmprecej cenejšo i«sitev za nezavarovane železniške prehode od zapornic creat>"<) | "... flB fl^^B BnTnTBTnTnTnTnTnm I Ci^BBnLi^BBsL. II i najodmeviie)ših m i I iijaw Ateaha Sratusek, predsednica vlade (10. 4. 2013 na CNN): g|«| Absolutno verjamem, da bomo rešili svoje težave. / Nepotrebujemopomočtpotrebujemolecas. Potrebovati smo denar, ne čas. In smo si ga tudi izposodili in to po zelo visoki cent Stanko Stepisnik, nekdanji gospodarski minister CB. 11. 2013):: flkA To jebila zelo higienska in smotrna poraba sredstev Tako je StarikoSterjišriilt nekdanji miruster za gosrx>^^ mu podjetju. Stepišnik je nekaj dni po izbruhu afere odstopil. OrošCafer, finančni mlnister(14. 10. 2013): 0kA IotbsIMdiJI imajo dosMboBjsemneiileoS^^ OpUmizemrninistra zafinance Uroša Čuferja je spoštovanja vreden, a prazen. Vsaj sodeč po zahtevanih donosih na slovenske obveznice. GašparGaspar Mišic, šef Luke Koper (26.a2013): 4kflk B^ceptzaizhodizkrize:VečdiihCflrttc«Uvslovenskirx)utild. Duhovitost jevposlu in politiki dobrodošla. Še zdaleč pa to nirecept za izhod iz krize, kot si to predstavlja Gaspar Gaspar Mišic. Daisa Mramor, ekonomist (26. 3. 2013): fkflk OsebnomevtejdtuadjinebirjraviučmoUo,čebise2atebliceIohkaksriemujugouyy kreq>u,skatermibipritegnfflltuclLDeiiinK>,d^ letu delali zastonj. Še pomnite, dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor, kako se je končala jugoslovanska zgodba nenehnega zadolževanja in zgrešene politike ter kako ji niti udamištvo ali prisilne delovne sobote niso prav nič pomagale? s «fesaa¥MS«&xBBa, profesorica (4. 11.2013): flkA Jankc^čiina en adut,W ga d^Tigi nimajo: socialnost Socialnost ki jo ljubljanskemu županu Zoranu Jankovicu pripisuje antropologinja Vesna Vuk Godina, najbolj občutijo upniki njegove družine. Franc Križani«, ekonomist in politik (3. 10. 2013>. AA Oprosate,SlovenljanipToblem,ampakplen. Franc Križanič, nekdanji rninister za finance, že ve. Zdravstveni sistem (27. 9. 2013): M Brezdodataegadenarjat>oslovenskizdravstvenisisternsamodsebepresel J J v ameriškega. Takoocenjujenovinarka Dela MilenaZupanič.Poizbruhupodkupovalneaferejejasno, da sistem potrebuje le boljše upravljanje. Franc Bode, kardinal (16. 8. 2013): fk* MkkoKrasOTecjepriseltudlkmeiusponuc3x>,ta J J delovanje končalo. Kardinal Franc Rode o ekonomskih debatah za cerkvenimi stenami. Nataša Pire Musar, informacijska pooblaščenka (28. 8. 2013): M a ° TCrf J al,mtoCT e^toG«)gtenlinasedezavSloveniJi.& ' -' jimtudinebibUoprijetno. Informacijska pooblaščenka Nataša Pire Musar s predpisi o piškotkih otežuje poslovanj e slovenskim podjetjem, očitno pa meni, da niti spletni velikan Google ne bi bil prevelik zalogaj. Načeloma je tudi dobro, da ima takšna multinacionalka, kot je Google. sedež v Sloveniji.

Medij: Finance
Avtorji: Finance
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 31. 12. 2013 
Stran: 5