Preiskovali so sume kaznivega dejanja zlorabe položaja, kot pa kaže, bodo za koga izmed osumljenih podane tudi kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja pranja denarja, je včeraj povedal prvi mož NPU Darko Majhenič. Kriminalisti so pridržali pet oseb, in sicer zaradi suma, ker naj bi bili lobirali, da bi v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), ki se je znašel v središču preiskave, kupili za 4,8 milijona evrov delnic Premogovnika Velenje, čeprav niso vredne skoraj nič. Če bi se posel izpeljal, bi bil torej HSE oškodovan za skoraj pet milijonov evrov. Po neuradnih podatkih so bili pridržani predsednik nadzornega sveta HSE Marko Zidanšek, nekdanja državna sekretarka Andrijana Starina Kosem, nekdanji predsednik Pivovarne Laško Boško Šrot, Mariborčanka Vesna Rosenfeld in podjetnik Bogdan Pušnik. Po naših podatkih so nekateri osumljeni kaznivega dejanja zlorabe položaja, drugi pa napeljevanja k temu kaznivemu dejanju. "Naše aktivnosti predstavljajo nadaljevanje začete obsežne kriminalistične preiskave v zvezi s kaznivimi dejanji gospodarske kriminalitete v dveh gospodarskih družbah z območja Ljubljane in Šempetra pri Gorici. V primeru novogoriške družbe smo že v letu 2011 zaključili predkazenski postopek zoper nekdanje vodilne v tej družbi zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti v povezavi z menedžerskim prevzemom podjetja, pri čemer so podjetje oškodovali za več kot sedem milijonov evrov. Koprsko okrožno sodišče je letos zoper štiri obtožene osebe zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti izdalo obsodilno sodbo in izreklo zaporno kazen v skupni višini 16 let in pol ter plačilo stranske denarne kazni," je še povedal Majhenič. Po neuradnih podatkih gre za novogoriško podjetje Iskra Avtoelektrika. Pri tej preiskavi pa so kriminalisti prišli do novih osumljenih, ki naj bi bili sodelovali pri preprodaji delnic Iskre Avtoelektrika, ki so bile v letu 2007 v kratkem časovnem obdobju večkrat preprodane. Med prodajalci je tudi luksemburška družba, ki je s tem poslom pridobila najmanj 8 milijonov evrov premoženjske koristi in večji del sredstev vložila v nakup delnic Premogovnika Velenje. "V primeru prodaje delnic izdajatelja velenjske družbe smo doslej ugotovili, da je zastopnik manjšinskih delničarjev, ki med drugim hrani delnice tudi za skrite lastnike in zastavne upnike, napeljal odgovorni osebi večinskega lastnika (torej HSE, op. av.), da bi odkupili delnice po prevrednoteni vrednosti, pri čemer naj bi bile delnice dejansko vredne bistveno manj, po nekih ocenah naj bi bile celo brez vrednosti, saj so trenutno nelikvidne, netržne," je še dejal prvi mož NPU. Prodaja delnic pa se ni zgodila, saj je ena izmed odgovornih oseb v HSE odstopila od namena, da bi HSE kupil delnice Premogovnika Velenje, zato je kaznivo dejanje ostalo le pri poskusu. Manjšinski delničarji vlagali tožbe in zahtevali deleže In kaj je v ozadju zgodbe, ki so jo včeraj preiskovali NPU-jevci? Kupčkanje z delnicami Premogovnika Velenje, pritiski malih delničarjev in seveda denar. Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Blaž Košorok je po končani preiskavi potrdil, da je bila preiskava na sedežu HSE povezana s tematiko malih delničarjev Premogovnika Velenje in z nameravano prodajo delnic te družbe. V okviru preiskave je Košorok sodeloval kot priča. Dejal je še, da je preiskovalcem izročil dokumentacijo, povezano s cenitvenimi poročili vrednosti Premogovnika Velenje, in zapisnike sej nadzornega sveta HSE od 1. januarja lani naprej. "Preiskava je potekala korektno in profesionalno, predstavil sem jim predmet spora z malimi delničarji Premogovnika Velenje glede odkupa delnic te družbe. V HSE smo se že pred časom odločili, da zaenkrat ne bomo šli v nakup delnic v lasti malih delničarjev, saj bi bil ta neutemeljen in nepotreben, ekonomsko nesmotrn in bi HSE povzročil poslovno škodo." Medijem pa je povedal še, da je bil posel predstavljen tudi njemu, a da ga ni hotel izpeljati, saj v njem ni videl smisla. Manjšinski delničarji, ki jih zastopa odvetnik Vladimir Bilič, si na vse pretege prizadevajo za čim boljše unovčenje svojih lastniških deležev. Na januarski nedeljski skupščini, ki je bila sklicana ob štirih zjutraj, se je zgodil tudi incident, ko je Bilič, ker o vseh točkah dnevnega reda ni smel razpravljati, zapustil skupščino, predstavnika Društva malih delničarjev Gregorja Tekavca in pooblaščenca MP Naložb Bogdana Pušnika pa sta k temu prisilila varnostnika. Mali delničarji so stopnjevali pritiske tudi z vložitvijo 17 milijonov evrov vredne tožbe zoper vodstvo HSE in Premogovnika Velenje ter njune nadzornike zaradi domnevne prodaje lignita pod ceno. Do avgusta letos so se strasti nekoliko umirile in manjšinski delničarji so predlagali poplačilo njihovih deležev celo po knjigovodski vrednosti delnice Premogovnika Velenje 40,82 evra. Pri čemer so ciljali na hčerinske družbe Premogovnika s področja gradbeništva in turizma. Kaj ima Radenska s premogovništvom? Glede na to, da so preiskovalce zani-Pridržana tudi Boško Šrot in Andrijana Starina Kosem mali zapisniki sej nadzornikov, je zanimivo, da je bil že lani na eni od sej, ko je nadzornike vodil Matjaž Janežič, predlagano, da bi male delničarje odplačali po polovični knjigovodski vrednosti delnice velenjske družbe, torej po nekaj več kot 20 evrov za delnico. A nadzorniki takega predloga niso podprli. Tudi zato se je najbrž v preiskavi znašel aktualni predsednik nadzornikov HSE Marko Zidanšek. Bogdan Pušnik, pri katerem so včeraj izvedli hišno preiskavo, kriminalisti pa so bili tudi v nekaterih njegovih podjetjih, bi lahko bil vezni člen preiskave. Lovke iz leta 2007 preprodajanih delnic namreč sežejo od Luksemburga in nazaj v Slovenijo oziroma v Velenje. Med petimi največjimi delničarji Premogovnika Velenje sta kar dve z njim povezani družbi, in sicer luksemburška Towra z 2,85-odstotnim deležem in MP Naložbe s 6,88-odstotnim deležem. Pušnika so sicer kriminalisti pridržali že junija letos, takrat ko je NPU preiskovala Uroša Rotnika in sume prejemanja provizij pri dobavi opreme za šesti blok Teša. Pri Rotniku so policisti tedaj v šefu poleg dokumentov našli tudi večjo vsoto denarja. Ker je Radenska 7,09-odstotna lastnica Premogovnika Velenje, kar gotovo ni strateška naložba ali usmeritev družbe iz Radencev, bi lahko sklepali, da je odločitev za vstop proizvajalca mineralnih vod v Premogovnik Velenje sprejel nekdanji šef Skupine Pivovarne Laško Boško Šrot, pri čemer ne gre zanemariti dejstva, da je lep čas pri snovanju majavega finančnega imperija Šrotu ob strani stala tudi Andrijana Starina Kosem. Kot kaže, naj bi bila ponovno združila moči in pritiskala na HSE, da sklene kupčijo. Kriminalisti so včeraj obiskali tudi sedež mariborskega podjetja Areal, ki se skupaj z Vesno Rosenfeld, znano tudi kot Srotovo finančnico, pojavlja med osumljenimi pri preprodaji delnic. Kriminalisti so včeraj v okviru domnevnih nepravilnosti HSE obiskali tudi od konca lanskega leta prvega nadzornika holdinga Marka Zidanška. Ta je v zvezi s policijskim pridržanjem in zaslišanjem popoldne poslal tudi uradno izjavo. "Preiskovalci NPU so v okviru preiskave, ki jo vodijo v povezavi s posli HSE, opravili tudi hišno preiskavo na mojem domačem naslovu in na sedežu družbe Simbio. Preiskava se v ničemer ne nanaša na poslovanje družbe Simbio ali celjske mestne občine (Zidanšek je namreč eden od treh celjskih podžupanov, op. p.), ampak izključno na opravljanje moje funkcije predsednika nadzornega sveta HSE. Pri tem želim poudariti, da je sum, da naj bi pri opravljanju te funkcije storil karkoli nezakonitega, neutemeljen, in sem prepričan, da bo preiskava to tudi pokazala. S preiskovalci smo opravili obsežne in korektne razgovore." (gp) "Sum je neutemeljen" Četverici skupno 16 let in pol zapora Na koprskem okrožnem sodišču so v začetku letošnjega julija izrekli sodbo v zadevi Iskra Avtoelektrika. Senat je vse štiri obtožene, nekdanje vodilne v družbi, Tadeja Vidica, Ivana Lisjaka in Daria Stepančiča ter lastnika SFM Marjana Groffa, spoznal za krive. Obsodil jih je na zaporne in stranske denarne kazni. Nekdanja člana uprave Iskre Avtoelektrike Vidic in Lisjak, nekdanji direktor direkcije financ v družbi Stepančič in nekdanji direktor družbe SFM, ki je končala v stečaju, so krivi nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Tožilstvo jim je v obtožnici očitalo, da so med letoma 2007 in 2009 z vrsto finančnih mahinacij skupaj s pokojnim direktorjem Iskre Avtoelektrika Alešem Nemcem načrtovali menedžerski prevzem podjetja in pri tem novogoriško družbo oškodovali za več kot sedem milijonov evrov. Vidicu in Lisjaku je senat izrekel po štiri leta zapora in plačilo stranske denarne kazni 1000 dnevnih zneskov, Stepančiču tri leta zapora in plačilo 800 dnevnih zneskov, Groffu pa najdaljšo kazen, pet let in pol zapora, in plačilo 1300 dnevnih zneskov. Obtoženi so se zoper sodbo pritožili, zato še ni pravnomočna, ves čas postopka pa so vztrajali, da niso krivi, (epi)

Medij: Večer
Avtorji: G.P.,Klapš Srečko,Žist Damijana,E.P.L.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Črna kronika
Datum: 21. 11. 2013 
Stran: 13