SIMEONA ROGELJ: Prenos slabih terjatev ali lastniških deležev tudi iz holdingov na slabo banko ni nič nenavadnega, pravi ekonomist dr. Maks Tajnikar iz ljubljanske Ekonomske fakultete. To seveda ne pomeni, da bodo zato propadli tudi holdingi, ampak da se bodo problemi finančnih holdingov namesto v bankah reševali na slabi banki. Ta odločitev je sicer dobra z vidika deponentov v bankah, ki bodo še bolj očiščene, vprašanje pa je kaj to pomeni za lastnike holdingov, tako velike kot male delničarje. 
DR. MAKS TAJNIKAR: Skoraj zagotovo se bodo procesi prestrukturiranja znotraj slabe banke izpeljali na ta način, da se bodo poskušali iztisniti ti lastniki, ampak to bi verjetno nastalo tudi v primeru, če bi se holdingi sanirali znotraj bančnega sistema. 
ROGELJ: S čiščenjem bank pa bodo na slabo banko prišla tudi delujoča podjetja in holdingi, ki jih je mogoče prestrukturirati in ohraniti, vprašanje pa je ali bo slaba banka v resnici z nekaj deset zaposlenimi, to sposobna izpeljati. 
DR. TAJNIKAR: Kar pa lahko seveda pomeni, da bodo mnoga delujoča podjetja, med njimi tudi holdingi, v resnici šli v stečaj, ker bo to enostavneje kot pa jih poskušati reševati in to mene pravzaprav najbolj skrbi. 
ROGELJ: Zgodi namreč se nam lahko, da bomo banke v resnici uspeli rešiti, ob tem pa bomo izgubili dobršen del slovenskih podjetij, ki bi lahko delovala, če bi jih reševali na pravi način, še meni Tajnikar. Ob tem pa opozarja, da z ustanovitvijo slabe banke slabih terjatev še ni konec in da bi se s prestrukturiranjem podjetij v resnici morali ukvarjati bankirji, ki so soodgovorni za nastale razmere v gospodarstvu. Tako bi se iz preteklih izkušenj vsaj kaj naučili in napak v prihodnje ne bi ponavljali, še dodaja dr. Tajnikar. 

Medij: Radio Slovenija 1
Avtorji: Rogelj Simeona
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in odmevi
Datum: 30. 12. 2013 
Termin: 15:40
Trajanje:3