»Takšnih pritiskov ne smemo zanemariti, še zlasti, ker bo v slabi banki skoncentrirana finančna in upravljavska moč,« dodaja Lahovnik. Dosledno razkritje navzkrižja interesov Kako se upreti neformalnim pritiskom? »Recept naj bi bil vodstvo v rokah tujcev,« odgovarja Uroš Korže, ki je v devetdesetih letih vodil takratni Sklad za razvoj, v katerem so bili lastniški deleži problematičnih podjetij. Nekatere dejavnosti sklada so bile podobne opravilom, ki čakajo DUTB, na primer prodaja deležev v podjetjih in prestrukturiranje slabih podjetij, zato so bili tudi pritiski podobni. Lahovnik pa dodaja: »V nekem smislu je sicer prednost, da so člani vodstva slabe banke večinoma iz tujine, ugledni ljudje z mednarodnimi referencami, ki niso pod vplivom slovenskih omrežij, vendar pa to še ni zagotovilo, da bi bila nevarnost koruptivnih praks v celoti odpravljena.« Pomembno je, da bo vodstvo slabe banke dosledno razkrivalo morebitne konflikte interesov, nadaljuje nekdanji minister. Pomembno bo tudi, kakšen bo nadzor nad sprejemanjem odločitev. »Ključna pa bo preglednost delovanja slabe banke. Vodstvo slabe banke ne sme skrivati informacij pred javnostjo. Najboljše zagotovilo za preprečevanje klientelizma je, da so vse transakcije na očeh javnosti,« še pravi nekdanji minister. Nadzor po načelu starega očeta Ali so pripravljeni na delo pod pritiskom in v razmerah, ko se lahko dogajajo tudi osebne diskreditacije ali poskusi podkupovanja posameznikov iz slabe banke, smo vprašali izvršnega direktorja DUTB Torbjorna Manssona. »Mislim, da smo. Tega se zavedamo od vsega začetka,« je odgovoril. Ustanove gradijo svojo odpornost z več ukrepi. Prvi je kadrovanje. »Prepričani hočemo biti o zanesljivosti ljudi, kijih izberemo za delo v slabi banki . Sodelavce izbiramo glede na profesionalnost in kompetentnost, in ne glede na osebne zveze oziroma na njihova družbena omrežja,« je zatrdil. S kadrovanjem želijo zagotoviti tudi ustrezne možnosti za delo v timu. »Timsko delo vedno pomaga zoper morebitno korupcijo,« dodaja. Pomembni so tudi protokoli, ki določajo, kako bodo v DUTB sprejemali odločitve. Koristno je tako imenovano načelo starega očeta, po katerem se zaposleni posvetuje s »šefovim šefom«. »Nekdo mora nadzirati odločitve in načelo starega očeta je dobra praksa. Naloga upravnega odbora bo odobritev odločitev,« pravi Mansson. Razkritje pomembno, ker med lastniki ni tujcev »Ne poznam razloga, zakaj bi morali biti poslovna skrivnost pogoji, po katerih bodo banke prenašale slaba posojila in lastniške deleže na slabo banko,« potrebo po doslednem razkrivanju podatkov o poslovanju slabe banke poudarja Matej Lahovnik. Razloga sta dva. Prvič zato, ker »slabo banko financirajo davkoplačevalci, zato imajo pravico, da so seznanjeni z vsemi podrobnostmi poslovanja DUTB. Drugi razlog pa je to, da je slaba banka v stoodstotni državni lasti.« Zasebni kapital varuje pred korupcijo Zakaj bi bilo pomembno, da bi bila slaba banka v delni zasebni lasti? Zaradi cene, po kateri se bodo prenašali terjatve in lastniški deleži. »Hvala bogu, da nas je evropska komisija prisilila v zunanjo in neodvisno oceno kakovosti bančnega portfelja. Če nas ne bi, bi bila številna posojila in drugo premoženje prenesena po višjih cenah, kot so dejansko vredna. Banke bi tako dobile prikrito državno pomoč na škodo slabe banke. DUTB bi bila že na začetku obsojena na rdeče številke, na globoko negativen rezultat, ker bi preplačala premoženje, ki bi ga dobila.« Praksa v tujini je različna. »Menim, daje dobro, da so v lastništvo slabe banke vključene zasebne ustanove, lahko imajo celo večino. To je najboljše jamstvo, da slaba banka ne bo neke vrste smetnjak oziroma odlagališče za slabe naložbe po precej višjih cenah od njihove dejanske vrednosti. Lastniki preprečujejo transakcije v škodo slabe banke. Vključenost zasebnega kapitala je jamstvo, da se ne bodo dogajale koruptivne prakse na škodo slabe banke,« končuje Lahovnik. »Neustrezno nagrajevanje v upravnem odboru« DUTB naj vzpostavi spletni portal, na katerem bodo objavljene vse informacije o prenosu bančnih terjatev in kapitalskih deležev. Tako je slabi banki predlagala komisija za preprečevanje korupcije v avgusta napisani oceni o korupcijskih tveganjih pri uveljavitvi zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Za zgledjije dala poljski portal, na katerem so podatki o privatizacijskih procesih na Poljskem. Drugi zgled paje portal irske slabe banke, na katerem objavljajo podatke o poslovnih načrtih dolžnikov in druge podatke o dolžnikih ter tudi podatke o organiziranosti irske slabe banke. Javno je tudi zapisano, da morajo vsi člani upravnega odbora prijaviti vse lobistične stike, neprijavljeno lobiranje paje prekršek. Javno so tudi objavili kodeks ravnanja članov upravnega odbora in komisij, pravilnik o načinu unovčevanja sredstev in revizijska poročila. Komisija med drugim tudi meni, da nagrajevanje neizvršnih članov upravnega odbora DUTB ni v skladu z načelom, po katerem naj razlika v prejemkih za enako delovno mesto nastane le zaradi razlik v delovni uspešnosti. Neizvršnemu članu upravnega odbora pa pripada na mesec dva tisoč evrov bruto, poleg tega pa še štiri tisoč evrov dodatka za mednarodne izkušnje v finančnih ustanovah in/ali štiri tisoč evrov dodatka za izkušnje pri delu v ustanovi, ki seje ukvarjala s prestrukturiranjem slabih terjatev ali bank. Q BORUT HOČEVAR borut.__OLevdr@findnLe.si Zasebni kapital v lastništvu slabe banke bi bil najboljše zagotovilo, da ne bi prišlo do transakcij na škodo slabe banke, meni nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik. Na Irskem, Švedskem, v Sloveniji, povsod bi delali enako, vendar bo treba biti v Sloveniji še posebej previden. ■ Torbjorn Mansson, izvršni direktor DUTB 15 let časa ima španska slaba banka za prodajo terjatev. TORBJORN MANSSON ALEŠ KORŠIČ ■ Aleš Koršič je vršilec dolžnosti izvršnega direktorja za pravno in kadrovsko področje. V slabo banko je prišel iz Cimosa, kj er j e bil pravni svetovalec. Tri leta j e bil član nadzornega sveta livarne v Vuzenici, šest let pa član upravnega odbora livarne v Kikindi. ■ V biografiji diplomiranega pravnika še piše, da j e v več proj ektih doma in v tujini deloval kot koordinator prevzemnih in poprevzemnih aktivnosti ter pri prestrukturiranju in reorganizaciji podjetij. ■ Glavna naloga izvršnega direktorja DUTB Torbjorna Manssona je oblikovanje ekipe zaposlenih v slabi banki in organiziranje ustanove. Pred tem je bil 18 let zaposlen v bostonski svetovalni družbi Bain & Co. Zadnjih deset let j e vodil enoti, kise ukvarjata s svetovanjem pri upravljanju terjatev, svetovanjem pri naložbah ter prestrukturiranjem in optimizacijo poslovanja. Deloval je v vzhodni Evropi, na Kitajskem, Japonskem, v ZDA in drugod, skupaj v 30 državah. Predtem je v švedski svetovalni družbi Scandinavian Institut es of Administrative Research svetoval pri pripravi strategij za naročnike iz vzhodne Evrope. ■ Mansson je magister ekonomskih znanosti in magister poslovne administracije. boStjan gjerkeš ■ Boštjan Gjerkeš je vršilec dolžnosti izvršnega direktorja za računovodstvo in notranji nadzor. Diplomirani ekonomist in preizkušeni notranji revizor se je tri leta v bankah ukvarjal z malimi in srednjmi podjetji, v borznoposredniški družbi Moja delnica BPH je bil dobrih sedem let, in sicer kot pomočnik direktorja, pozneje pa kot notranji revizor. Tudi v mednarodnem logističnem podjetju TNT je bil notranji revizor. j. ARNE ___. Jggfefe BERGGREN l____________________________H __^___________________________________i _____B& ]J^^^^^I _______________________________■________________________________________________. __^______^^_____________________________________________l JmWWWm .^^^^^H t-ARSNVBERG aWWW/ mmmm CARL-JOHAN M LINDGREN ■ Neizvršni direktor Ame Berggren j e član uprave v turški družbi za upravljanje terjatev LBT Varlik Y6netim, kot predstavnik MDS pa član trojke v Španiji. Ukvarja se s špansko in srbsko slabo banko. Sodeloval je pri prestrukturiranju bankin podjetij vtežavah med krizo na Švedskem in v nekaterih drugih državah. Vršilec dolžnosti predsednika pravnega odbora Lars Nyberg j e bil izvršni podpredsednik v švedskih bankah Handelsbanken in Svvedbank, med švedsko bančno krizo v letih od 1991 do 1993 jebil namestnik predsednika uprave Foreningsbanken. Bil je namestnik guvernerja švedske centralne banke Riksbanken, predsedoval je skupini ECB za krizni menedžment. Doktor ekonomskih znanosti in dolgoletni član švedskega finančnega nadzornega organa Financial Supervisory Authority je kot član skupine de LaRoisere, ki jo je ustanovila evropska komisija, sodeloval pri oblikovanju smernic za monitoring evropskih bank po krizi leta 2008. Predsedoval je tudi skupini EFC High Level VVorking Group, kije pripravila smernice za izhod iz gospodarske krize. ■ Neizvršni direktor Carl-Johan Lindgren je od leta 2001 upokojeni namestnik direktorja oddelka za upravljanje bančnih kriz in reševanje bank v MDS. Konec devetdesetih let je vodil MDS pri reševanju bančne krize na Taj skem, v letih 2000 in 2001 pa v Turčiji. Je eden od snovalcev dokumenta Financial Sector Assessment Program, ki sta ga MDS in Svetovna banka predstavila leta 1999. Po upokojitvi je svetovalec za finančno politiko v več državah.

Medij: Finance - Weekend
Avtorji: Hočevar Borut
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Finance Weekend
Datum: 22. 11. 2013 
Stran: 2