Ena od možnih rešitev je tudi dokapitalizacija,« so pojasnili v PV. Čeprav v družbi »višine dodatnega kapitala še niso opredelili«, so nam viri zatrdili, da naj bi ta znašala okoli 50 milijonov evrov. Denar naj bi vplačal HSE kot večinski lastnik premogovnika, kjer za zdaj Medvedovega predloga še niso dobili na mizo. »Upravi smo dali nalogo, da pripravi dolgoročni razvojni načrt, o njem pa še nismo razpravljali,« pa je dejal predsednik nadzornega sveta PV Marjan Ravnikar. Če bodo v premogovniku res predlagali 50-milijonsko do kapitalizacij o, bodo s tem šli močno na roke vsem malim lastnikom družbe, med katerimi sta po ugotovitvah preiskovalcev tudi Boško Šrot in Andrijana Starina Kosem. PV je imel namreč na zadnji dan lanskega leta za več kot lil milijonov evrov kapitala. HSE bi tako s kapitalsko injekcijo zelo verjetno presegel 90-odstotni lastniški delež v PV. S tem bi posledično lahko iztisnil in izplačal male delničarje, pri čemer bi bila vrednost njihove delnice bržčas enaka vrednosti dokapitalizacijske delnice. Po cenitvah, ki jih imajo na HSE, naj bi bila delnica PV vredna med O in 16 evri. Toda v bilancah jih uradno še vedno vrednotijo po ceni 28,5 evra. To pa celo presega ceno, ki jo je za delnice, »parkirane« pri Bogdanu Pušniku in domnevno zastavljene pri Stari na-Kosmovi, želel iztržiti Šrot. Spomnimo, vsi trije so v zadnjih mesecih po ugotovitvah kriminalistov tudi s pomočjo prvega nadzornika HSE Marka Zidanška pritiskali na vodstvo holdinga, naj odkupi delnice, ki jih je Šrot kupil z dobičkom iz verižne preprodaje delnic Letrike leta 2007 A te načrte jim je z akcijo konec novembra prekrižal Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Medved, Šrot in Starina-Kosmova skupaj že v Soških elektrarnah Da jih zdaj zna obuditi prav Medved, bržčas ni naključje. Opozoriti namreč velja na dve pomembni podrobnosti. Prva je povezana s skupno zgodovino med Medvedom in navezo Boško Šrot-Andrijana Starina Kosem. Še preden je Medved prevzel vodenje premogovnika, je bil v času prve vlade Janeza Janše član poslovodstva HSE. Ta se je že konec leta 2006 lotil odkupovanja manjšinskih deležev v Soških elektrarnah, a ga je pri tem prehitel Šrotov Infond Holding, ki je na hitro odkupil deleže preostalih manjših lastnikov. Te je spomladi 2007 preprodal HSE in na ta račun ustvaril šest milijonov evrov dobička. Zeleno luč za nakup je HSE, kjer je ta posel operativno vodil prav Medved, prižgalo ministrstvo za gospodarstvo, na katerem je bila državna sekretarka Andrijana Starina Kosem. Medved sicer po naših podatkih nastopa tudi v prisluhih iz zadnje preiskave. Šrot naj bi ga najmanj enkrat omenjal v povezavi z odkupom in se spraševal o njegovi vlogi. »Problematika lastništva malih delničarjev zadeva vprašanja, ki jih je treba rešiti med lastniki, torej med večinskim lastnikom in malimi delničarji,« nam je zatrdil Medved. Odkup na roke tudi Malenkovičevim Laščanom Druga pomembna podrobnost je dejstvo, da v poslovodstvu premogovnika sedi tudi Vladimir Malenkovič, donedavni predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško, ki od letos vodi nadzornike Pivovarne Union. Največji mah delničar premogovnika je namreč s sedmimi odstotki delnic Radenska, ki je v lasti Pivovarne Laško in ki si prav tako želi prodati svoj paket delnic. Dokapitalizacija in posledično izplačilo malih delničarjev premogovnika bi tako koristilo tudi Laščanom, še posebno ker se ti pripravljajo na prodajo Radenske. Tudi zato je v zgodbi ključno vprašanje, ali in zakaj PV sploh potrebuje dokapitalizacijo, in to v času, ko se nad HSE zgrinjajo črni oblaki zaradi 1,45 milijarde evrov vredne naložbe v projekt TEŠ 6. Povečanja kapitala namreč po naših informacijah niso zahtevale banke, s katerimi se je družba v zadnjih mesecih dogovarjala o reprogramu posojil. Tudi slabše poslovanje premogovnika v lanskem letu ni načelo kapitala družbe. Družba se je tako izgube v končnem izkazu za leto 2012 rešila z razdrtjem dela rezervacij za zapiralna dela in aneksom v pogodbi s TE Šoštanj, ki je podražil prodajno ceno premoga. Tudi letos, ko PV grozi okrog deset milijonov evrov izgube, naj bi mu HSE pomagal z odkupom hčerinskega gradbenega podjetja RGP, kjer je pred tedni že izpeljal skrbni pregled. »Razlog za dokapitalizacijo je izpeljava zahtevnega in ambiciozno zastavljenega investicijskega ciklusa, s katerim bi tudi v prihodnje zagotovili obratovalno zanesljivost na najvišjem nivoju,« odgovarjajo v premogovniku. »Ta vlaganja pa bodo v prihodnjih letih potrebna tudi zaradi podaljšanja življenjske dobe premogovnika za štirideset let,« so dodali. x Ključno vprašanje je, ali in zakaj Premogovnik Velenje sploh potrebuje dokapitalizacijo, in to v času, ko se nad HSE zgrinjajo črni oblaki zaradi 1,45 milijarde evrov vredne naložbe v TEŠ 6.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Cirman Primož
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 17. 12. 2013 
Stran: 8