V družbi, ki jo od novembra dalje vodi novi predsednik uprave Julijan Fortunat, pričakujejo še eno zahtevno leto, a kljub temu v letu 2014 napovedujejo boljše poslovanje: 46,7 milijona evrov prihodkov, 10-odstotno rast prodaje predvsem na račun tujih trgov, dobiček pred obrestmi in davki (EBIT), in če bi se jim izšel napovedan posel v Libiji, tudi čisti poslovni dobiček. Prodaja je cementarju letos na domačem trgu padla za 27 odstotkov, na tujih trgih pa se je zvišala za 16 odstotkov, predvsem na račun sodelovanja z novim italijanskim kupcem in prve uspešne dostave testne pošiljke cementa v Libijo. Letošnji dobiček družbe pred obrestmi in davki je zaradi nižanja stroškov in tudi plač rahlo pozitiven, končni poslovni izid pa bo odvisen od testov slabitev. Razmerje med bančnimi posojili in EBIT jim je z 10-kratnika uspelo znižati skoraj na polovico, v letu 2014 načrtujejo svojo izpostavljenost do bank še zmanjšati. Nekdanji predsednik uprave, zdaj pa član nadzornega sveta družbe Dragan Marinič pojasnjuje, da so letos z bankami dosegli reprogram za 15 milijonov evrov kreditov, odplačali so jim 12 milijonov evrov posojil in zadolženost družbe zmanjšali na 52 milijonov evrov. »Riziko poslovanja je še vedno velik. Od leta 2010 do 2012 smo odpisali 14,7 milijona evrov slabih terjatev, 15,7 milijona evrov kapitalskih naložb in za 2 milijona evrov vrednosti nepremičnin,« pojasnjuje Marinič. V Salonitu nadaljujejo tudi dezinvestiranje nepotrebnih naložb. Doslej so že odprodali svoj delež v Geoplinu in TKK Srpenici, v letu 2014 načrtujejo še odprodajo 32,9-odstotnega deleža v Komunali Nova Gorica, za katerega mu je Agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi domnevnih kršitev določb zakona o prevzemih odvzela glasovalne pravice. »Menimo, da ta naložba za nas ni več strateškega pomena, zato jo nameravamo odprodati,« je včeraj pojasnil Fortunat. Letos so za naložbe v družbi namenili 1,4 milijona evrov, v prihodnjih štirih letih pa napovedujejo za 11,4 milijona evrov posodobitev. Član uprave dr. Tomaž Vuk izpostavlja naložbe v povečanje skladiščnih zmogljivosti za različne vrste cementa, v avtomatizacijo procesov in zagotavljanje večje zmogljivosti pri porabi alternativnih virov goriv. Za mletje cementa že uporabljajo 60 odstotkov alternativnih goriv (odpadne gume, trda goriva iz odpadkov, odpadna olja, mulj iz čistilnih naprav), kar bistveno presega evropsko povprečje, v prihodnje pa bi radi z njimi pokrili več kot 80 odstotkov vseh potreb po energentih.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Bucik Ozebek Nataša
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 20. 12. 2013 
Stran: 8