Po mnenju mnogih Ijudije Slovenija uspeSna tranzicijska drzava. Tudi BDP sepovečuje, a žal so razUke med Ijudmi vedno večje. Veliki lastniki kapitala bogatijo, tudi na račun malih delničarjev. Koje bil sedanji predsednik države leta 1993 P~1 winister,]e drzavljanom ob izročitvi certifikatov med drugim sporočil: "Bodite dober gospodar." To nikakor ni bilo dovolj, da bi se preprečik zlorabe. Že takratje bila država lastnica železam. Za prestrukturiranjeje sicer ponudila korenček, na dmgi strani paje večjemala. Hitro seje zmanjševalo stevilo delavcev, zaposlemm paje ndmesto dela plač izstavila Ustine. Navedene obveznosti drzave so za 5.500 malih ddničarjev jeseniSke lokacije se vedno le oddaljene sanje. Družba pooblaSčenka Lameta, d. d., ustanovljena kta 1998, je sicer dobro gospodarila, delovala racionalno z najmanjšimi moznimi stroSki, vendar so o premoženju odločali drugi. Po neuspešnih poskusih prodaje železam v preteklostije letošnji razpis za zamenjavo lastnika 55 odstotkov dekža spet dvignil temperaturo. V 15 letih samostojne države seje vdiko govorilo o nadonalnem interesu m zgodbi o uspehu. Danes vemo, daje šlo predvsem za zavajanje. Veliki demokrat in častni predsednik SDS dr. Joze Pučnik je leta 2002 zapisal: "Zato imamo tudi v SDS obilo možnosti razvijati kritiko in pozitivne predloge na ideji druzbene zaveze, kapitala in vseh paradržavnih skladov." Preprican sem, da se tega zaveda tudi vladna koalicija, le upravljavci podjetij, tudi z večinskim državnim kapitalom očitno nočejo sprejeti, da lastnina zavezuje. Zapostavljanje jeseniŠke. lokacije pa sega več desetletij nazaj. V sedemdesetih letihje bila ždezama konSno na vrsti za razvoj elektrometalurgije, da bi opustila zastarele plavze in martinovke. A zalje bilo toliko nasprotnikov, da seje novajeklama zgradila z desetletno zamudo. Tako se niso mogle koristiti ugodne cene električne energije v osemdesetih letih, da bi odplačali kredite. Nova tehnologijaje ze kta 1989 omogočila celo odkup kreditov v višini 11 milyonov dolarjev. V devetdesetih letih paje prišlo do izgube trga, a vseenoje sel razvoj naprej m Acroni je danes izredno uspesno podjetje. Brezjeklame ne bi bilo niti teh 1.400 ddovnih mest. Tudi samostojna Slavenija m omogočila normalnega razvoja, sajje bilo treba do leta 1999 plačevati mnogo visje cene za električno energijo kot konkurenca v tujini, pa tudi carino za pomembne surovine. Šele ustavitev dobave 50 odstotkov električne energije JEK HrvaSkije omogočila evropske cene tudi za Acrom. Udelezba drzave v prestrukturiranjupa nikoli m nadomestila tistega, karje bilo vzeto. Pa ne gre le za proizvodne druzbe, ampak tndi za oSkodovanje malih delmčarjev, ki so vložili Ustine in certifikate. 0 tistih, katerim Ustine niso dovolili niti uveljaviti, bolje, da ne govorimo. Piko na ije večinski lastnik druzbe SIJ dodal letos, ko je spremenil model privatizacije in znižal nominalno vrednost ddnic.; Zategovanje pasov delavcev, ko seje gradila jeklama, neizplačane plače na začetku devetdesetih let m vloženi certifikati kot znak zaupanja v druzbo Acroni očitno odnaSa uničujoči plaz interesov velekapitala. Pričakovati je, da bo skupSčina Lamete 23. januarja dala nove ideje, kako prepreciti oškodovanje. Po skoraj poldrugem desetletju izdaje vrednotnic bi ze obresti pomenile znatno premozenje, v na-Sihprimerihpa se večinski lastnik izogiba celo priznanju nominalnih vrednosti. Da bi bila nesreča se večja.je lokalni skupnosti Se vedno onemogočena revitaUzacija opuSčenih obratov m parcel kot tudi solastništvo v najpomembnejši druzbi na Zgomjem Gorenjskem. ERNEST PUŠNIK

Mesna industrija Radgona GORNJA RADGONA - Na nedavni skupščlni delniške družbe Mesna industrija Radgona (MIR) v Gornji Radgoni je večlna kapitala sicer potrdila predlagane sklepe, vendar smo izvedeli tudi, da se en mali delriifar Damir Radič z njimi ni sthnjal in je napovedal izpodbojne tožbe. Radič tako napoveduje izpodbojnotožbo na sklepo izvolitvi novih članov nadzornega sveta (v nadzornem svetu MIR so po tem predlogu od dosedanjih članov ostali Albert Smodič, Anton Ravnič in Branko Kocbek, novi člani pa so Dejan Kološa, Peter Ribarič in predstavnik delavcev Mirko Peklar)