Vida Petrovčič Zavarovalnica Triglavje v obdobju prvih treh četrtletij leta 2006 presegla načrtovane poslovne izide. Celotna skupna obračunana premijaje znašala v tem obdobju 12~i/i milijarde tolarjev, od tegaje znašala od premoženjskih zavarovanj 87,3 milijarde tolarjev, od življenjskih zavarovanj pa 37,1 milijarde tolarjev. Skupna obračunana premijaje v tem času rasla z indeksom 107 v primerjavi z enakim obdobjem lani.
V prvih devetih mesecih leta 2006 je bilo obračunanih za 58,8 milijarde tolarjev škod, indeks rasti škod v tem času paje znašal 105 v primerjavi z enakim obdobjem leto prej. Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav mag. Andrej Kocič ocenjuje, da Zavarovalnica Triglav v celoti dosega strateške cilje in v obdobju prvih devetih mesecev leta 2006 presega poslovne načrte. GG: Za kaj torej gre pri tej dokapitalizaciji? AK: Gre za to, da je predlog uprave in nadzornega sveta, da skupščina podeli možnost izdaje oziroma vpisa dodatnega kapitala, ki ga Zavarovalnica Triglav potrebuje za uresničevanje svoje strategije, kamor sodijo konkretni razvojni projekti, ki zahtevajo ta dodatni kapital. GG: In koliko naj bi bilo tega dodatnega kapitala? AK: Številka ni do konca definirana. Gre za polovico sedanjih delnic po ceni, ki bo določena kot trenutna dokapitalizacijska cenc delnice, ki bo odražala pošteno tržno vrednost v času izvajanja posameznega projekta Zavarovalnice Triglav. NAŠA PRIMARNA POT JE NAKUP OBSTOJEČIH ZAVAROVALNIC, MOŽNOST PA JE TUDI, DA BI NA NOVO RAZVILI SVOJO ZAVAROVALNICO. NAŠE CIUNE DRŽAVE SO TUDI ROMUNIJA, BOLGARIJATERALBANIJA, Vrednost dokapitalizacije je odvisna od tega, kakšna bo vrednost delnice v tistem trenutku. Število delnic, s katerimi bi dokapitalizirali Zavarovalnico Triglav, pa je znano, to je 2,8 milijona delnic. Pri oceni vrednosti bomo upoštevali dosedanja vrednotenja in referenčne transakcije delnic naše zavarovalnice, s katerimi se že trguje. Ta cena, po naših podatkih, raste, kar prav tako kaže zaupanje v vrednost delnice Zavarovalnice Triglav. Vrednost posamične delnice pa bo do konca znana šele, ko bomo pozvali vlagatelje k vpisu kapitala. Vpis dodatnega kapitala je odvisen od tega, kdaj bomo začeli uresničevati realne projekte. GG: In kateri so ti razvojni projekti? AK: Gre predvsem za nakupe deležev v drugih zavarovalnicah v tujini. Na Češkem imamo trenutno manjši tržni delež od načrtovanega. Na Češkem je torej naš strateski cilj, da bi povečali ta tržni delež na odstotek ali dva in da bi povečali dobičkonosnost. Dokapitalizacija bi na Češkem podprla našo organsko rast. Naš naslednji projekt je Slovaška, kjer smo formalno že odprli podružnico, poslovati pa bo začela v prvi polovici leta 2007. Gre za projekt v vrednosti nekaj milijonov evrov. Na Hrvaškem, kjer še ne dosegamo 10odstotnega tržnega deleža, pa bi morebitni nakup neke druge zavarovalnice prav tako zahteval dokapitalizacijo. V Bosni in Hercegovini smo prisotni za zdaj le v federaciji, kjer že skoraj dosegamo 10odstotni tržni delež, želimo pa si povečati svojo prisotnost tudi na področju Republike Srbske, kjer za zdaj še nismo prisotni. To je za nas zanimivo tržišče. V Črni gori smo že 50,6-odstotni lastnik zavarovalnice Lovčen Osiguranje, ki imaveč kot 75-odstotni tržni delež. Tu si želimo še povečati tržni delež prek odkupa novih deležev ali dokapitalizacije in upamo, da nam bo to tudi uspelo. V Srbiji smo prisotni v zavarovalnici Kopaonik osiguranje, ki že pokriva triodstotni tržni delež. Srbski trg je za nas zanimiv. Ciljni tržni delež desetih odstotkov pa bi lahko dobili ali z nakupom novega večjega deleža ali z dokapitalizacijo. Za zdaj pa še nismo prisotni v Makedoniji in Republiki Srbski, ki sta za nas prav tako zanimivi. GG: Torej se Sirite 2 nafeupi. AK: Naša primarna pot je nakup obstoječih zavarovalnic, možnost pa je tudi, da bi na novo razvili svojo zavarovalnico. Naše ciljne države so tudi Romunija, Bolgarija ter Albanija. Osredotočeni smo predvsem v regijo jugovzhodne Evrope, pri čemer se najprej odpravimo v državo, o kateri nekaj že vemo. GG: Kaj pa nafeupi v zahodni Evropi? AK: Za te nakupe smo žal kapitalsko in tudi kadrovsko omejeni. Smiselno bi bilo, da bi šli vsaj čez mejo. Tudi v zahodni Evropi bi se lahko odločili za nakup neke zavarovalnice ali ustanovitev podružnice, ampak v tej smeri na kratki rok ne razmišljamo. Kljub temu pa že danes spremljamo slovenska podjetja pri njihovih poslih tudi v zahodni Evropi, kjer zavarujemo predvsem tveganja slovenskih podjetij. GG: Zakaj ste pri dokapitalizaciji predlagali izfeijučitev prednostne pravice dosedanjih iastnifeov, med njimi sta v najvecjem deleiu tudi SODmKAD? AK; Argumenta sta dva. Želimo si, da bi bili v dokapitalizacijo vključeni tisti sedanji lastniki, ki zmorejo dokapitalizacijo. Drugi argument pa je, da bi prek izključitve prednostne pravice morebiti laže sklepali strateška partnerstva. Strateški partner zavarovalnice so komplementarne finančne ustanove, kot je denimo lahko neka banka, ki ima podobno razvojno strategijo kot Zavarovalnica Triglav, torej taka banka, ki ima v svoji strategiji zapisano širitev v tujino in ki že ima močno mrežo. Za partnerko si želimo dobiti banko, ki bi imela v vseh državah, kjer imamo mi svojo zavarovalniško mrežo, tudi sama svojo bančno mrežo. Ta hip Zavarovalnica Triglav na domačem trgu zelo dobro sodeluje z Abanko. Abanka je naša dobra partnerica v Sloveniji, Tisto, kar po mojem mnenju temu sodelovanju manjka, pa je prisotnost Abanke v tujini. Za uresničitev svoje strategije pa potrebujemo tudi banko, s katero bomo lahko uresnicili strategijo širitve v jugovzhodno Eviopo. To pa je lahko tako domača kot tuja banka. Vendar, poudarjam, pa gre za strateške odločitve, o katerih se bodo odločali lastniki. GG; Kdo so po vofem mnen;'u možni feupci Znvai-ovfllnice rriglav na domaiem trgu? Kaj bi moraio previadati u odiočitvi za strateSkega partne»5'a? AK: Naših potencialnih kupcev je gotovo lahko več. To odločitev bodo sprejeli lastniki. Dejstvo je, da bi pozivi k dokapitalizaciji potekali postopno, glede na razvoj nasih projektov. Po mojem mnenju pri odločitvi glede strateškega partnerja ne bi smel prevladati dejavnik, da Zavarovalnica Triglav potrebuje znanje za samostojni razvoj na MISLIM, DA SMO SPOSOBNI SAMOSTOJNEGA RAZVOJA V SLOVENIJI IN SMO CELO SPOSOBNI SAMI VODITI RAZVOJ V NEKI ŠIRŠI REGIJI. PO MOJEM MNENJU ]E NA§ POTENCIALNI STRATEŠKI PARTNER LAHKO NEKA KOMPLEMENTARNA USTANOVA, DENIMO BANKA. zavarovalniškem področju. Znanje imamo. Mislim, da smo sposobni samostojnega razvoja v Sloveniji in smo celo sposobni sami voditi razvoj v neki širši regiji. Po mojem mnenju je nas potencialni strateški partner lahko neka komplementarna ustanova, denimo banka. GG: Kaj pa novi finanim stebri, ki nastajajo v Slovenlji? AK: To so vse dobrodošle priložnosti za Zavarovalnico Triglav, v vsakem primeru pa bi bilo smiselno, da bi jasno definirali vloge v nekem morebitnem novem zavarovalniškobančnem stebru v Sloveniji, saj je zavarovalniška dejavnost specifična. Strateško partnerstvo bi bilo smiselno le do neke mere, v obliki sodelovanja in poslovnega povezovanja, ne pa popolnega zlitja dveh poslovnih subjektov. GG: Mnli defničarji nosprotujejo izfeijučifaii prednostne pravice pri doltapita(izaci)'i. Kako jim odgovarjate? AK: Kot mi je znano, se zdi malim delnicarjem problematična izključitev prednostne pravice pri dokapitalizaciji. To njihovo stalisče razumem. Menim pa, da bi morali tu upostevati in tehtati željo po uspehu dokapitalizacije in po uspešnem
Medij: Glas gospodarstva
Avtorji: Petrovčič Vida
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 08. 01. 2007
Stran: 32
