Če nekdo za 5,5 milijona evrov kupi neko podjetje, je nesporno zanimiv za novinarje. Nigel Buxton in Mojca Lukančič sta pred novoletnimi prazniki prijazno pristala na intervju za Panoramo in v sproščenem vzdušju odgovarjala na vprašanja, ki bi jih ta trenutek novima lastnikoma enega najobetavnejših podjetij v tem delu Slovenije zagotovo postavili povprečni poznavalci razmer. Poslovni in zasebni par Buxton & Lukančič je vzbudil pozornost širše slovenske javnosti z odločitvijo o nakupu večinskega deleža bistriškega podjetja Lesnina Emmi.
Ker je njuno skupno podjetje AHAAluminij oz. AHA Spoznanje d.o.o. iz Ljubljane predstavljalo dokajšnjo neznanko, je bilo zanimanje javnosti za nova lastnika toliko večje. V letu 2006 sta Buxton in Lukančičeva prevzela dve perspektivni družbi, Lesnino Emmi in Plastik d.d. iz Kanala. 44-letna odvetnica in 53-letni financnik, ona Slovenka in on Anglež. Naprej povzemamo iz njune predstavitve zaposlenim ... V poslovnih krogih sta znana kot vrhunska strokovnjaka zaprevzeme. Mojca Lukančičje specializirana za prevzeme in zdruzitve, stečajne postopke in prestrukturiranja podjetij, bancništvo, privatizacijo, davke in telekom unikacijo. Nigel Buxton je uspesen podjetnik, poslovni svetovalec in trener ter organizator razvojnih tecajev za posameznike in podjetja. Na intervju pristala že teden dni prej, ko sta nacrtovala obisk v Slovenski Bistrici, srecanje z bistrisko zupanjo (na njuno željo) in pogovore s poslovnimi partnerji. Toda tedaj je zaradi nujnih poslovnih obveznosti v Beogradu termin prestavila na predzadnji delovni teden v lanskem letu. V tajništvu smo počakali nekaj minut, da so poslovneži opravili pomemben sestanek s predstavniki Ikee, sicer pa smo imeli občutek, da sta sogovornika zelo komunikativna. preprosta in dostopna. Dogovorili smo se za vprasanja v angleščini, odgovore pa smo posneli in tiste od Nigela Buxtona prevedli; objavljamojih natančno v takšnem vrstnem redu, kot sta odgovarjala. V pisami direktorja Lesnine Emmi smo z lastnikoma sedli za mizo, direktor Roman Stegne pa se je taktno umaknil in nas pustil same, s pripombo, da bo tako tudi sam z zanimanjem prebralintervju. * Najprej nas zanima, kakšna človeka sta nova lastnika Lesnine Emmi. Kakšna sta vajina značaja? Mojca Lukančič: »Če se že moram opredeliti, lahko zase trdim, da sem predvsem zelo delovna. V življenju si vsi postavljamo določene cilje. Vedno poskušam premagati vse ovire, ki se postavljajo predme. Imam posluh za človeka. Ljudje smo narejeni tako, da ima vsak neko poslanstvo: zato spoštujem vsakogar, ki dobro oprav-Ija svoje delo, karkoli pač opravlja. Bolj cenim dobro čistilko kot slabega zdravnika. Pomembno je, da tisto, kar delaš, delaš zares dobro. Sem ambiciozna, česar nikakor ne štejem za slabo lastnost. Ambicioznost je gonilo napredka.« Nigel Buxton: »Sam naj se opišem? To vendar ne gre. Lahko pa opišem Mojco, kar je veliko lažja naloga (... smeh obeh ...) Kar vidiš na zunaj, ni isto, kot tisto znotraj. Lažje opišemo, kar vidimo. No, sicer pa sem zelo miren človek, ki obvladuje tudi zahtevnejše čase. Verjamem v to, da sami ustvarjamo življenje, sploh način živ-Ijenja in svet, ki bi ga radi ustvarili okrog sebe. Dolgo časa sva z Mojco v poslu in v tem uživava. Rada sodelujeva z dobrimi partnerji. verjameva, da lahko ustvarimo boljše življenje zase in za druge.« * Zakaj takšno nenavadno ime, AHAAluminij m AHA Spoznanje? Mojca Lukančič: »To je medmet, izraz človekovih občutkov, da nekaj razume ali da ima kakšno dobro idejo. Tedaj rečemo: Aha! Ne učimo se samo iz knjig, pač pa tudi iz življenja. To je reakcija, ko izvemo nekaj novega. Na številnih delavnicah sva pogosto izrekla to besedo in nama je pač ostala.« * Kdaj ste prvič slišali za podjetje Lesnina Emmi? Nigel Buxton: »Seveda sva imela dovolj informacij, da sva začela resneje razmišljati o odkupu. Potem sva hotela spoznati podjetje in vodilne v njem. Že ob prvem obisku sva bila prijetno presenečena. Lesnina Emmi je lepo, urejeno podjetje, zaposleni delajo z veliko zagnanostjo. Dobila sva zelo pozitiven vtis.« Mojca Lukančič: »Menedžment nekega podjetja mora verjeti v svoje poslanstvo. Takoj smo govorili isti jezik, ne glede ali v angleškem ali slovenskem jeziku. Koje Roman Stegne nekaj rekel, sva tudi midva mislila enako. Marca 2006 smo imeli prvo srečanje, takrat sva bila tukaj le nekaj ur, potem pa se vse do septembra sploh nismo več videli. Hočem reči, da sva takoj vedela, za kakšno podjetje gre. Tudi partnerji so nama bili všeč: dobro delaš, če imaš partnerje, ki enako razmišljajo. Recimo, da je IKEA prav tak partner.« * Sta res nekaj let iskala primerno podjetje, v katerega bi vložila? Nigel Buxton: »Ne, ni bilo tako dolgo, le dve leti.« * In zakaj prav Lesnina Emmi? Mojca Lukančič: »Bilo je veliko podjetij, ki so bila za naju zanimiva. Toda iskala sva takšnega, v katerem bi tudi sama bolje razumela proces in ga dobro poznala. Ki bi nama bilo bližje. Bolj razumeva posel s komponentami kot s končnimi izdelki, ki so namenjeni široki potrošnji. Več kot dvajset let sva v poslu s komponentami. To pa je bil le eden od razlogov, zakaj sva se odločila prav za Slovensko Bistrico. Drug pomemben razlog za odločitev paje bil menedžment, ki namaje zelo všeč.« * Kako se odločata? Delujeta kot tim, s porazdeljeno delitvijo odgovornosti? Mojca Lukančič: »Da in - ne! Delava kot tim, saj sva združila najina potenciala: sama se bolj pravnica, Nigel pa finančnik. Ampak zmeraj delujeva kot tim, tudi če ne razmišljava enako, na koncu uskladiva mnenja in sprejmeva skupno odločitev.« Nigel Buxton: »Vsak sprejema odločitve, za katere meni, da so najboljše. Vsak je pač strokovnjak za svoje področje dela, v timu pa so odločitve skupne.« * Kakšne spremembe lahko pričakujemo v Lesnini Emmi? Morda kakšne kadrovske zamenjave? Mojca Lukančič: »Verjameva v ta menedžment, zato ne bo nobemh drastičnih sprememb.« Nigel Buxton: »Menedžment dela zelo dobro. Še posebej v zadnjem letu so naredili pravi čudež. Midva bova kot lastiiika le pripomogla k temu, da bo to zelo dobro srednje veliko podjetje. Izzivov je veliko, na vseh področjih. Lahko pripomoreva k še večji rasti podjetja in še hitrejšemu razvoju.« Mojca Lukančič: »Ne načrtujeva nobenih zamenjav v vodstvu. Zanesljivo ne! S tem bova dokazala, da mu zaupava. Nigel Buxton: »Zelo težko je zgraditi dober tim, veliko lažje ga je uničiti. Ne bova jih preveč »motila«, kajti vodstvo dela zelo dobro.« * Kakšni so vajini razvojni načrti s podjetjem? Mojca Lukančič: »Samo rast podjetja in še enkrat - rast! Programi so O.K.« Nigel Buxton: »Kot lastnika ne bova sprejemala nobene odločitve brez natančnejše predhodne preučitve v podjetju. Z direktorjem sva skupaj oblikovala strategijo razvoja, podjetje bo še naprej dosegalo zavidljivo rast.« Mojca Lukančič: »Skoraj čudež je, kar so naredili v zadnjem letu dni. To je ogromen skok v letih 2005 in 2006. Ta napredekje treba le konsolidirati in zapolniti zmogljivosti v eloksimici.« * Kako vajuje sprejelo lokalno oko-Ije? Nigel Buxton: »Prijetno sva presenečena. Zaposlenim sva se predstavila, ničesar nisva skrivala. Želela sva spoznati tudi gospo županjo, a sva dogovorjenega dne morala nujno v Beograd. Zdaj smo srečanje z njo preložili na 7. ali 8. januar.« Mojca Lukančič: »Lahko povem zanimivost. Ko sva prvič prišla v stik s predstavniki podjetja, smo se dobili v Tepanju. Tedaj so se začela ugibanja, kaj se dogaja, javnost je na veliko ugibala. Niti v moji odvetniški pisami niso vedeli, da kupujeva to podjetje. Prišla sva v podjetje, se predstavila zaposlenim in povedala, kdo sva in kaj delava. Nobene delnice Lesnine Emmi nisva kupovala vnaprej. Zdelo se nama je pošteno, da delavci, kot mali delničarji, ne dobijo manj za svoje delnice. Želela sva, da tudi zaposleni za delnico dobijo enako kot drugi, torej po 1900 tolarjev. Vedno sva za odprto komunikacijo. Zelo nama je všeč tudi, ce novinarji prej vprašajo, preden kaj objavijo. Nimava česa skrivati. Bila sva zelo vesela vaše pobude za intervju.« * Zdaj sta lastnika 97,37 % vseh delnic. Kaj pa preostalih 2,63 % ? Mojca Lukančič: »Preostala dva odstotka bova seveda še odkupila, da bova 100-odstotna lastnika. Do roka odprodaje je nekaj malih delničarjev še poklicalo, nekaj delnic je predmet dediščine. Skupščina družbe bo 8. januarja, tedaj bomo oblikovali tudi nov nadzorni odbor. V njem bosta kot predstavnika lastnika Nigel Buxton in najina prijateljica Ana Žerjav iz Kopra, sicer direktorica Hotelov Piran, ter predstavnik zaposlenih, ki sva ga tudi že spoznala.« * Hvala za intervju. Še vaju bomo poklicali zaradi morebitne dopolnitve... Mojca Lukančič: »Kaj že nisva dovolj povedala ...?« Mojca Lukančič in Nigel Buxton sta tudi nas med manj kot enoumim pogovorom navdušila. Kratek komentar Romana Stegneta, da je Lesnina Emmi imela »srečo«, sta v intemem glasilu dopolnila z naslednjimi besedami: »Prepričana sva, da tako midva kot predsednik uprave in vsi wposleni vemo, daje sreča, o kateri je govoril, rez.ultat trdega dela celotnega kolektiva ter dobrega sodelovanja z dobavitelji, kupci, okoljem, pa tudi odposluha lastnikov družbe.« (Posnetka: Samo Brbre) Bojan SINIČ Skupajskoraj desetletje Zgodilo se je skoraj kot v filmu: Mojca Lukančič je po diplomi na pravni fakulteti in sedmih letihnabiranja izkusenj v pravni službi Iskre Rotomatike v Idriji odprla odvetniško pisamo za gospodarsko pravo v Ljubljam. Nekega dne je v njeno odvetniško pisamo vstopil Nigel Buxton, zastopnik ameriške firme Ametek, ki je sodelovala s Hidrio iz Spodnje Idrije. Srečanje je pustilo močan pečat, takoj sta vedela, da sta za skupaj, in ko se je Nigel vmil v Italijo, je še bolj spoznal, kako pogreša Mojco. Bila sta si - usojena. Zdaj živita s štiriletno hčerkico Hannah v Logatcu, na pol poti med Ljubljano in Idriio. ~MOJCA LUKANČIČ~ Osebna izkaznica: rojena 3. maja 1962 v Dolah nad Idrijo. Izobrazba, poklic: univ. dipl. pravnica (Pravna fakulteta Ljubljana), pravosodni izpit, odvetnica; odvetniška pisama (gospodarsko pravo) v Ljubljani (od leta 1992), sedaj s 7 zaposlenimi; lastnica družbe Lesnina Emmi. Zaposlitve: štipendistka Rotomatike s Sp. Idirje, zaposlena v tem podjetju od 1985 do 1992 (pravna služba), od 1992 odvetnica, solastnica družbe AHAAluminij, trenutno 97,37 % lastnik Lesnine Emmi. Zasebno (velja za oba): od leta 1998 dmžina Buxton - Lukančic, hči Hannah, stara štiri leta, živijo v Logatcu. Hobiji (velja za oba): osebnostni razvoj - skupina za meditacije v Logatcu. NIGEL BUXTON Osebna izkaznica: rojen 22. septembra 1953 v Londonu, britanski državljan, od leta 1998 v Sloveniji. Izobrazba, poklic: pooblašceni računovodja, finančnik, podjetnik. Zaposlitve; ameriška korporacija Ametek, od 1998 do 2003 podpredsednik v Hidrii za poslovni razvoj, zasebna dmžba z Mojco Lukančič AHA Aluminij Ljubljana, trenutno 97,37 % lastnik Lesnine Emmi. > ) Nova delovna mesta tudi v letu 2007 Lesnina Emmi je leto 2006 začela s 188 zaposlenimi, do konca leta pa so v družbi na novo zaposlili več kot 150 delavcev. Ker jih je hkrati med letom odšlo 23, je trenutno skupaj 315 zaposlenih. Družba načrtuje širjenje proizvodnje in dodatno zaposlovanje tudi v letošnjem letu. (bs)
Medij: Panorama
Avtorji: Sinič Bojan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Intervju tedna
Datum: 04. 01. 2007
Stran: 3
