Družba pooblašcenka Lameta naj bi zastopalajeseniške železarje, ki so v letih od 1991 do 1993 dobivali nižje plače. a v nasprotju z družbo pooblaščenko na Ravnah še vedno ni vložila tožbe proti državi in železarshemu holdingu SIJ - Svojih poslovnih prostorov nima - Delniško dokumentacijo je imel direktor Ludvik Bergles doma in je plačeval ženi najemnino za uporabo poslovnih prestorov, za leto 2005 kar 900.000 tolarjev - Članom nadzornega sveta Lamete po 7511 evrov nagrade za mmiilo delo; vsakemu posebej ali vsem skupaj? JESENICE, 24. JANUARJA Bgodbajepreprosta:vletih od 1991dol993somorali slovenski železarji, če so hoteli ali ne,

prispevati k sanaciji sistema slovenskih železarn z vložkom dela svojih plač. Upokojenci imajo zato nižje pokojnine, nekateri so si poiskali kruh drugje, drugi so ostali, vsem pa je skupno eno: denarja, ki so jim ga takrat odvzeli, še niso dobili, čeprav so jim ga obljubili. Nekaj časa je železarsko potrpljenje zdržalo, potem pa je leta 1998 pod pritiskom okoli 14.000 napovedanih železarskih tožb državni zbor na predlog vlade sprejel zakon, po katerem naj bi bili povrnjeni deleži plačza nazaj.Vendarza to niso bila namenjena sredstva državnega proračuna, poplačilo naj bi šlo iz deleža Slovenskih železarn (SŽ). Ustanoviti so se morale posebne gospodarskedružbe-družbepooblaščenke. Za premalo izplačaneplačesoželezarji popetih letih dobili delnice Slovenskih železarn, te so pooblaščenke zamenjaleza petino poslovnega deleža v družbah sistema SŽ in čakal sejetrenutek, kose bo izvedla privatizacija. Tako bi železarji končno prišli do svojega odtujenega denarja iz vreče, ki bi jo bogati kupec ponudil za nakup železarskih in jeklarskih družb v Štorah, na Ravnah in na Jesenicah. Šestnajsto leto bo mimo od prvega odtegljaja plač za dobro slovenskega železarstva, denarja pa šeni, čepravsega sluti oziroma že kar otipljivo vonja. Lani, 29. septembra, je bil v časniku Delo in The Financial Times objavljen poziv za zbiranje ponudb za nakup 55.35 odstotka delnic~družbe SIJ, ki . je naslednica SŽ. Nepregledno Družba pooblaščenka koroških železarjev DPR je pregledno in vsako leto obveščala svoje delničarje o stanju delnic, poslovanju in drugih tekočih zadevah, na Jesenicah pa je enaka družba Lameta poslovala brez informiranja delničarjev. Njen direktor Ludvik Bergles, ki je poleg vodenja delnic železarjev v Lameti skrbel še za posle na franšiznem bencinskem servisu, pražarno kave in druga finančna opravila, je v torek opoldne končno sklical skupščino delničarjev. Zadnja je bila 23. januarja 2003, Na letošnji so z glasovanjem poskušali opraviti kar nekaj korektur statuta družbe, potegniti črto pod financna poročila za nazaj in podobno. Od desetih sklepov, vsi so bili ob pozitivnem glasovanju pisani na kožo direktorju, sta smuknila skozi kot potrjena le dva. Med glasovanjem pa so se počasi, a vztrajno začeli vse glasneje spraševati o poslovanju Lamete, ki naj bi bilo dodobra zavito v meglo. Seveda nad upravo Lamete (naj pojasnimo: uprava je le direktor, to pa je Ludvik Bergles) bedi nadzorni svet, ki pa naj bi žvižgal tako, kotsejeod njega hotelo. Se sindikalni zaupniki, ki so bili namešečeni v tem odboru in naj bi dvigovali roke za dobro sotrpinov iz delavskih vrst, naj bi jih dvigali bolj za potrebe poslovanja Lamete kot za svoje sindikalne sodruge, vsaj tako je bilo slišati. Morda zato ali pa zaradi res odličnega dela naj bi člani nadzornega sveta prejeli 7511 evrov nagrade za delovanje v letih od 2003 do 2005. Vsak član posebej ali vsi skupaj? Iz predloga uprave Lamete to ni razvidno. Zmajevanje »Poanta družbe pooblaščenke je, da so se mali delničarji, v tem primeru jeseniški in koroški železarji, združili za skupno korist,« je povedal Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev in pooblaščenec jeseniških delničarjev, ki je bil vdružbi odvetnika Andreja Rauterja, strokovnjaka za gospodarsko pravo: »Zgodi pa se, da se družbe odtujijo temu poslanstvu in tako nekateri postanejo čez noč blazno bogati na racun malih delničarjev.« Verbič je bil nato do primera Lamete precej nazoren: »Nedopustno je, da toliko časa ni bilo skupščine družbe in da se potem na končno sklicani skupščini potrjujejo finančna poročila za štiri leta nazaj. Stvari so katastrofalne.« Družba poblaščenka koroških železarjev DPRje 22. septembra 2006 na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila tožbo proti državi in holdingu SIJ za nekoliko več kot 112 milijonov evrov. »Za delničarje, ki so v preteklosti dobili manj izplacane plače, je rezervirana petina deleža družb, ki se bodo prodajale in ne mislimo popustiti pod pogoji, ki jih predlaga SIJ. Ponujajo nam delež na holdingu in ne v posameznih družbah, ki se bodo prodale. Na to ne pristanemo,« je dejal predsednik nadzornega sveta ravenske družbe DPR Janez Klančnik, ki je bil, zanimivo, kot pooblaščenec jeseniških malih delničarjev na skupščini Lamete. Zmajeval je z glavo ob dogajanju: »Direktorju naše družbe smo stalno gledali pod prste in hkrati sodelovali z njim, dvakrat na leto obveščali delničarje in delovali v dobro vseh. Kaj počenjo na Jesenicah, pa ne bi znal pojasniti.o Na skupščini je Milena Koselj - Šmit, predsednica sindikatov KNSS Gorenjske in tudi pooblaščenka delničarjev, povprašala direktorja Berglesa, kdaj bo vložil tožbo, tako kot so jo Korošci,pajijetaodvrnil,dajo bo, ko bo pripravljena. Predsednica KNSS je vsem ponudila podatek, da je odvetniška Dokumentacija doma Namesto da bi bila delniška dokumentacija Lamete na Cesti Borisa Kidriča 44 na Jesenicah, jo je direktor Ludvik Bergles prenesel kar na svoj dom. Tam ima sedež podjetje Alp Bohne, ki ga je ustanovil Bergles, zastopnica pa je njegova žena Romana Bergles Wagner. Kot je direktor Lamete priznal na skupščini, je podjetju Alp Bohne (torej svoji ženi) za najem poslovnih prostorov (v njuni hiši v Zabreznici) plačeval najemnino, dvakrat po 450.000 tolarjev, leta 2005 pa kar | 900.000 tolarjev. Koliko bo najemnine za leto 2006, se še I ne ve, ker skupščina ni sklepala o tem. Novi član Novi član nadzornega sveta Lamete je postal Boris Bregant, ki je bil v devetdesetih letih direktor jeseniške železarne. Zanimivo: na listinah za manj izplačane plače jeseniških železarjev iz let 1991 do 1993 je prav njegov podpis. družba Toš to tožbo že pripra vila in jo Berglesu tudi izročila leonješenivložil, asenidali izvedeti, zakaj ne. Po skupšči ni je Bergles zatrdil, da ne b več direktor Lamete in bo oc stopil. Danesga ni bilo mogoč priklicati po mobilnem telefc nu. Jeseniški mali delničarji, 1 so jih skubili za pošteno prisk žen denar v letih od 1991 d 1993, so v precej slabšem pc ložaju kot koroški, vsaj to je p torkovi skupščini že jasno. Boštjan Fon Mechel Iz dobro obvešfienih virov je bilo mogoSe izvedeti, da jeglavni interesent za nakup večinskega deleža stovehskih jeMarskih družb ruski mefalyf§ko rudarski veiikan Mechel, ki je edert izrnect~ vodilnifi svetovnih pfOizvaialcev koksa in speciatflih jeket. Sedemnajstega januarja letosje družba postata lastnik romunske jeklame v Trgovistu, nekaj prej so Rusi kupili železarno v Sisku, ki pa so jo kmatu zaprli.



Medij: Slovenske novice
Avtorji: Fon Boštjan
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dan v novicah
Datum: 25. 01. 2007
Stran: 4