Rok Huber Bliža se novo leto, v katerem lahko pričakujemo pozitiven razvoj slovenskega gospodarstva. Če so pričakovanja utemeljena, smo povprašali predsednike v Sloveniji zelo pomembnih interesnih skupin oz. združenj. PogovarjaH smo se s Franjem Bobincem, predsednikom Združenja Manager, Brankom Pavlinom, predsednikom Združenja članov nadzornih svetov, Jožkom Peterlinom, predsednikom Združenja poslovnih finanČnikov Slovenije, Kristjanorn Verbičem, predsednikom Vsestovenskega zdmženja malih delničarjev, in Gregorjem Benčino, predsednikom Alumn!
kluba IEDC - Poslovne šole Bled. Franjo Bobinac, predsednik Združenja Manager GG: Je mozno predvidevati, da bo leto 2007 ugodno 7.0. nadaljnji razvoj siovensfeega gospodarstva? Bo slovensfeo gospodarstvo postalo bo() inovativno, bo okolje bolj podjetnisko ali pa je pritakovati, da bomo Se naprej drseli na lestvicah inovativnosti? F. Bobinac: Če sklepamo po uspešnem letošnjem letu, relativno ugodnem makroekonomskem okolju, po pričakovanju povecanih izvoznih aktivnosti in investicij gospodarskih družb v naslednjem letu, smo lahko optimistični. Povečanje inovativnosti bo v veliki meri odvisno od posamičnega podjetja, koliko bo samo dvigovalo raven znanja v svojem okolju, in hkrati od raziskovalne in akademske sfere, kako se bosta obe znali medsebojno povezovati v tehnoloske mreže in tehnološke centre. Skratka: inovativnost se ne bo izboljšala sama od sebe. Potrebno ji bo načrtovano posvetiti več pozornosti, in to na organizacijskem, trženjskem in tehnološkem področju. Motivator za tovrstna prizadevanja podjetij je zagotovo zaostrena tekma na trgu. Ob tem je treba poudariti, da naš skupni cilj ne smejo biti posamične zgodbe o uspehu, temveč razvojni preboj slovenskega gospodarstva. K temu naj bi pripomogel tudi vladni program za spodbujanje podjetništva in konkurencnosti 2007-2013, predvsem v smislu gradnje podpornega okolja, dvigovanja ravni znanja v gospodarstvu, krepitve razvoja in inovacij ter zagotavljanjavirov financiranja. Ne nazadnje pa je treba poudariti, da je inovativnost v veliki meri stvar vrednot, ki pa jih ni moc spreminjati čez noč. Ambicioznost, drznost in ustvarjalnost morajo pridobiti veljavo. Brez njih tudi inovativnega preboja ne moremo pričakovati. GG: S I. 1. 2007 feot prvi med novimi članicnmi EU sprejemamo evro. KakSen vpliv bo po vasem mnenju imel preuzem evra na slovensfeo gospodarstro? F. Bobinac: Uveljavitev evra je dosežek, ki nam prinaša posebno veljavo med novimi in starimi članicami EU. Kljucno tveganje ob tem seveda ostaja inflacija, ki ne bi smela biti prevelika. Za samo gospodarstvo zgolj uveljavitev evra ne bo imela posebnega učinka, o čemer pricajo tudi optimistične napovedi podjetij za poslovanje v prihodnjem letu. Bolj bodo preboj podjetij omejevale druge, že dosedanje slabosti nasega gospodarstva, denimo previsoki stroški dela, slaba izkoriščenost delovnega casa, visoke davčne obremenitve in tog trg delovne sile. GG: Kako bo na poslovanje podjetij v naslednjem letu upliuala nova davčna zakonodaja? Pričafeujete pozitiime aii negativne rezultate? F. Bobinac: Letos so bili narejeni koraki v pravo smer, vendar so po mnenju gospodarstva premajhni. V Združenju Manager sicer pozdravljamo znižanje davka na izplacane plače, ki pa v letu 2007 vendarle ne bo tolikšno, da bi v dovolj veliki meri vplivalo na poslovanje podjetij, in ga je treba čim prej odpraviti v celoti. Potrebujemo preprost, pregleden, učinkovit in razvojno naravnan davčni sistem. Ob tem se mora radikalno znižati obremenitev najbolj izobraženih kadrov ter sprostiti trg delovne sile. Takrat šele bomo lahko res govorili o pomembnih spodbudah za podjetja, še posebej zato, ker so investicijske olajšave v višini 20 odstotkov z novo davčno zakonodajo ukinjene. Tako bo efektivna davčna stopnja obdavčitve podjetij višja, kot je bila v letu 2006. GG: Lahko pricakujemo v letu 2007 na ključnih pozicijah v gospodarstvu vel menedzerk? Je Slovenija menedzerkam naklonjeno okolje? Se slovensko okolje zelo razlikuje od tujine? F. Bobinac: V novembru letos so v tujini objavili rezultate raziskave Nemškega inštituta za raziskovanje gospodarstva, po kateri se je Slovenija pri razvoju ženskega menedžmenta uvrstila najvišje med evropskimi državami. V raziskavo so zajeli 50 največjih podjetij, ki kotirajo na borzi. V Sloveniji naj bi bilo v teh podjetjih kar 22 odstotkov žensk na vodilnih položajih. Za primerjavo: ta podatek znaša za Norveško 18 odstotkov, Švedsko 17 odstotkov, Francijo 5 odstotkov, Italijo 2 odstotka. Glede na to lahko zaključimo, da gre za pocasen, a stabilen trend, ki ga v Združenju Manager pozdravljamo. GG: Menite, da bi lahko bilo leto 2007 tisto, v katerem bodo podjetja v vetji meri začela pogojevati plaie menedierjev 2 dosrfenimi rezultati? Da se bo torej zniža! fiksni del plače in se bo poveial V ZDRUŽENJU MANAGER SICER POZDRAVLJAMO ZNIŽANJE DAVKA NA IZPLAČANE PLAČE, KI PA V LETU 2007 VENDARLE NE BO TOLIKŠNO, DA BI V DOVOU VELIKI MERI VPLIVALO NA POSLOVANJE PODJETIJ, IN GA JE TREBA ČIM PREJ ODPRAVITI V CELOTI. varinbilni de!, odvisen od rezultatov druzbe? F. Bobinac: Osebno verjamem, da uvedba variabilnega dela plače dodatno spodbuja menedžerje k maksimiranju individualne delovne uspešnosti in s tem poslovne uspešnosti celotnega podjetja. In ne nazadnje, to pravilo ne velja samo za najvišje vodstvo, temveč tudi za nižje ravni v organizacijah. Tudi Združenje Manager si prizadeva za uveljavitev takšnega kombiniranega nacina nagrajevanja menedžerjev. Težko je sicer pričakovati, da se bo ravno v letu 2007 preobrat zgodil v vseh podjetjih, zagotovo pa bi bilo modro, da logiko fiksnega in variabilnega nagrajevanja čim prej uvede čim več podjetij. Ob tem velja poudariti realno okoliščino, dapogoje nagrajevanjamenedžerjem določajo lastniki oziroma nadzorni svet. Dokler se ne bo konsolidirala in normalizirala lastniška struktura naših podjetij, žal torej tudi ne moremo pričakovati masovne uporabe takšnih modelov nagrajevanja. GG: Kaksno je vaše mnenje o menedžersfeih prevzemih slovensfeih podjetij? Katera podjetja (ocenjujete) hodo v letu 2007 doiivela menedzerski prevzem? F. Bobinac: V Združenju Manager razumemo menedžerski prevzem kot enega od možnih legitimnih načinov izvedbe prevzema, ki lahko pozitivno vpliva na razvoj in uspešnost podjetja. Menedžerji oziroma širša skupina zaposlenih so kot lastniki namreč se močneje motivirani za doseganje dobrih rezultatov. Ob tem je seveda osnovni pogoj, da mora tak prevzem potekati v skladu z mednarodnimi standardi. To pomeni, da je treba zagotoviti enakopravno in pregledno vlogo vseh udeležencev, tudi države, v tovrstnih procesih ter boljše varovanje delničarjev. V slovenskem prostoru je poznanih nekaj zgodb tovrstnih prevzemov, ki predstavljajo tako dobro kot slabo prakso. Slednjo naj bi v prihodnje preprečeval prav na novo sprejeti zakon o prevzemih, ki naj bi zaščitil male delničarje, ki bi lahko bili prizadeti pri menedžerskih odkupih, kar je seveda pravilno. Predvsem je potrebno v takšnih procesih preprečiti izkoriščanje pomembne sibke toike, to je insajderstva, ter nevarnost finančnega izčrpavanja prevzetega podjetja. V prihodnjem letu lahko zagotovo pričakujemo menedžerske prevzeme kot rezultat konsolidacije lastništva v podjetjih. Predvsem bodo ti dogodki pogojeni z izstopom države iz gospodarstva. Branko Pavlin, predsednik Združenja članov nadzornih svetov GG: Kafeo ocenjujete delo nadzomih svetov v Sloveniji v iztekajočem se letu 2006 ? B. Pavlin: Še vedno imamo precej problemov, ki niso samo v strokovnosti. Imamo nadzorne svete, ki imajo v svoji sestavi vecino odvisnih članov, saj so v določenem razmerju z družbo, ki jo nadzorujejo (predstavniki zaposlenih, večji lastniki, predstavniki države in državnih skladov, dobavitelji, nekdanji predsedniki uprave ...), kar otežuje neodvisni nadzor in odločanje v dobro družbe. V sestavi slovenskih nadzornih svetov tudi pogrešamo predstavnike malih delničarjev. Standardi korporacijskega upravljanja se v svetu ves čas dvigajo, zato se preko regulacije tega podrocja pritisk na odgovornost, transparentnost dela in navsezadnje tudi nagrajevanja članov nadzornih svetov povecuje. Še veliko je prostora za izboljšave. Vse to pa je bolj zdravljenje simptomov, dokler privatizacija ne bo dokoncno zaključena. GG: Kje vidite najvecje priloznosti za siovensfeo gospodarstvo v naslednjem letu? B. Pavlin: Slovensko gospodarstvo je v daljšem časovnem obdobju gradilo svoj razvoj na dobrem menedžmentu. Zato ima zdrave temelje in učinkovito organizirane poslovne procese. Slovenija ima stabilno valuto in nizko inflacijo. Večina trgov naših podjetij ima ugodno gospodarsko rast in primerno konjunkturo. To so največje priložnosti našega gospodarstva v naslednjih letih. GG: Kaksen vpliv bo na gospodarstvo imel prevzem nove vnlute, feafeo bo na gospodarstvo v letu 2007 vpiiva! evro? B. Pavlin: Prevzem nove valute bo ugodno vplival na slovensko gospodarstvo. Povečal bo našo samozavest, poenostavil plačilni promet s tujino in Slovenijo v očeh naših poslovnih partnerjev približal tujim trgom. GG; Predvidevate, da bo !eto 2007 ugodno za nadaljn;'! razvoj slovensfeega gospodarstva ali ne bo tafeo? Kateri so najpomembnejisi razlogi? B. Pavlin; Leto 2007 bo ugodno za večino gospodarskih družb v Sloveniji, saj so sedanji pogoji poslovanja temu primerni. Kakovost kadrovanja uprav gospodarskih družb v letih 2005 in 2006 se bo odražala v rezultatih poslovanja naslednjega leta in prihodnjih let. Na tem delu se bo izkazala odgovornost nadzornih svetov in v številnih primerih tudi vecjih lastnikov in predstavnikov države kot upraviteljev državnega premoženja. GG: Tuji strokovnjafei velifeoferat fei-itizira)'o strokovnost slovensfeih nadzomih svetou, fei naj v nekaterih družbah ne bi bila na douoijvisofei rauni. To mogoce potrjujejo tudi nakupi delnic s strani clanov nadzomih svetov pred javnimi objavami rezultatov. Menite, da imajo tuji strofeovn/afei prav? B. Pavlin: Za taksne ocene niti ne potrebujemo tujih strokovnjakov, imamo domače strokovnjake, ki so enakega mnenja. Primer, ki ga navajate, je le eden od opaznejših v letošnjem letu. Tudi v združenju smo se odločili, da v določenih primerih grobega kršenja standardov dobre prakse odreagiramo in strokovno javnost na takšne primere opozorimo. Ker če standarde naeni strani postavljamo, o njih izobražujemo, pišemo članke, ne moremo ostati zunaj odzivanja na sedanjo prakso. To je bila nekakšna evolucija pri našem delovanju in pocetje, ki se ga v marsikaterem strokovnem združenju izogibajo, pa vendar smo se odločili, da tudi na ta način poskušamo prispevati k dvigovanju strokovnosti in eticnosti delovanja nadzornih svetov. GG: Kako boste v letu 2007 v vasem zdruienju sferbeli za izobrazevanje in certificiranje članov nadzomih svetov? B. Pavlin: Svoje poslanstvo bomo še naprej nadaljevali in članom nadzornih svetov ponudili nove in zanimive programe izobraževanj, iskali dobre predavatelje in na naših posvetih odpirali aktualne probleme, se z njimi soočali... Po petih letih naših prizadevanj na področju certificiranja znanj članov nadzornih svetov čutimo, da nam je uspelo postaviti kriterij strokovne kvalifikacije kot osnovni kriterij pri kadrovanju v nadzorne svete, in smo hkrati ponosni na vse, ki so potrebo po pridobitvi strokovne kvalifikacije na tem področju prepoznali. Tudi v prihodnje bomo skrbeli za dopolnitev tematskih področij in dvig kvalitete izpitov. Veliko dela pa nas čaka tudi, če bi uspeli prepričati vladne nadzornike, ki so v letošnjem letu pridobili potrdilo o usposobljenosti na podlagi izobraževanja, da si pridobijo naš certifikat s tem, da svoje znanje na izpitu dokažejo in se zavežejo spoštovanju etičnega kodeksa in nadaljnjemu izobraževanju. GG: Lahfeo v naslednjem letu priiakujemo večji razmah enotimega sistema upravljanja? B, Pavlin; Ker ga doslej v našem pravnem redu ni bilo, zagotovo, čeprav menim, da tega ne bo veliko. Večinomabodo to storile družbe, ki imajo enega večinskega lastnika ali več večjih delničarjev, kar bo poslovanje poenostavilo, zagotovljena bo boljša informiranost, hitrejše pa bo tudi sprejemanje strateških odločitev. KnstjanVerbic, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev GG: KakSno leto 2007 priiakujete za ma!e delnifarje v Sloveniji? Jih bodo veliki začeii bofj uposteuati? K. Verbič: V letu, ki se ravnokar izteka, je Vseslovensko združenje malih deležnikov KAKOVOST KADROVANJA UPRAV GOSPODARSKIH DRUŽB V LETIH 2005 IN 2006 SE BO ODRAŽALA V REZULTATIH POSLOVANJA NASLEDNJEGA LETA IN PRIHODNJIH LET. postalo institucija, na katero se obrača vse več delničarjev in tudi tistih, ki se zavedajo, da je potrebno poskrbeti za interese malih delnicarjev, predvsem podjetij in njihovih uprav. Z nami komunicirajo podjetja, ki želijo zadržati oziroma ohraniti segment malih delničarjev kot investitorjev. Reči je potrebno, da zgodba ni vedno enak? in da v večini primerov ne prihaja do situacij, kot je recimo iztiskanje malih delničarjev. Naš princip gre v smer, da se v podjetjih, kjer imajo mali delnicarji pomemben delež, formirajo skupine malih delničarjev, ki debatirajo o trenutnih problemih, načrtih, sinergijah in na ta način izpostavijo vprašanja, ki se jim zdijo relevantna ali problematična, in jih tako lahko ustrezno zastavijo kompctentnim Ijudem. Ne nazadnje pa gre tukaj tudi za pripravo na skupščine, pripravo ustreznih sklepov in protiukrepov ter organiziranje deleža malih delničarjev, ki lahko edini zagotovi mesto v nadzornem svetu. Okoliščine, kakršnim smo bili prica v tem letu, povezane tudi z Zakonom o prevzemih, so bile kar precej neobetavne. Velikr rat smo opazili poskuse takšnega ali drugačru a izigravanja, glede na to, da zakonodaja nastali situaciji enostavno ni bila dorasla. Prav zato smo se v združenju proaktivno lotili tudi sodelovanja na zakonskem področju. V naslednjem letu pričakujem boljše čase za male delničarje in tudi to, da jih bodo začeli veliki bolj upoštevati. Tudi zato, ker smo uspeli vzpostaviti institucijo, Id skrbi za zaščito njihovih pravic in interesov. GG: Je vaš interes usmerjen predvsem v varovanje interesov članov vaSega zdruzenja ali vas skrbi interes vseh malih delničarjev? K. Verbič: Vsekakor nas zanimajo interesi vseh malih delnicarjev, ne le tistih, ki so člani našega združenja, o čemer priča tudi naše preteklo delo. Ukvarjamo se tudi s področjem zakonodaje, kar ne nazadnje pomaga vsem malim delničarjem. Povabljeni smo bili v skupino, ki je pripravljala Zakon o prevzemih na Ministrstvu za gospodarstvo. Sodelovala je naša predstavnica dr. Barbara Rajgelj, ki je uspešno zastopala naše predloge, saj jih je bila večina tudi sprejeta in implementirana. Sam sem sodeloval pri pripravi amandmajev Zakona o gospodarskih družbah kot tudi Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih ter Zakona o prevzemih. Menimo, da imamo dovolj znanja, da lahko spremljamo vse postopke na zakonodajni ravni in tako zastopamo interese vseh malih delničarjev. Kaže pa opozoriti na to, da smo formalnopravno urejeni kot društvo, kar pomeni, da se lahko v konkretnih primerih, recimo v primerih oškodovanj malih delničarjev, odzivamo na osnovi izkazanega pravnega interesa. Če se zgodi kaj takega, se lahko organiziramo in recimo zbiramo pooblastila za zastopanje malih delničarjev. GG: Menite, dn Zakon o prevzemih, ki je bil sprejet v letosnjem letu, dovolj dobro sferbi za zasčito maiih delniiarjev? Bi v Zakonu o prevzemih fea; spremenili a!i dodali? K. Verbič: Rečem lahko, da je vsekakor že bil čas za nov Zakon o prevzemih. Kot že rečeno, smo pri njegovem oblikovanju sodelovali tudi sami. Večina naših predlogov je bila upoštevana, a smo kljub temu na koncu vložili še dva amandmaja k zakonu v državni zbor, kar pomeni, da z njim v celoti nismo zadovoljni. Zakonodaja pri nas je stopicala za prakso, ki se je vsakodnevno odvijala v gospodarstvu. Jasno je bilo, da je potrebno Zakon o prevzemih dograditi in obdelati. Celotno zadevo še vedno spremljamo in pripravljamo nove predloge. GG: Kako ocenjufete delo investicijskih družb in holdingov, ki so nastali iz nefedanjih PID-ov?Kako skrbijo za ma!e delničarje, ki jih je v teh družbah izredno veliko? K. Verbič: V glavnem te družbe za svoje male delničarje skrbijo zelo slabo. Skozi privatizacijo se je ustvarilo neko okolje in podlaga za številne manipulacije, za situacijo, kjer je lahko pešcica posvečenih z neustreznim vložkom, trudom ali iznajdljivostjo enormno obogatela na račun tega, da so številni ostali z dolgimi nosovi in iz naslova prejšnjega skupnega premoženja pravzaprav brez česar koli, to pa predvsem tisti, ki so že tako ali tako prikrajšani v eksistenčnem smislu. Seveda ti nimajo možnosti, da bi posegli po vseh instrumentih, ki so vendarle na razpolago, da bi se ubranili pred tovrstnimi manipulacijami. Ti postopki so predvsem dragi, kompleksni in zahtevni in v tem smislu je vloga Vseslovenskega združenja malih delničarjev tudi zelo pomembna. Od postopka privatizacije oz. razdelitve premoženja pa vse do ustanovitve našega združenja ni obstajala nobena institucija, nakatero bi se lahko delničarji, torej novopečeni lastniki obrnili in ki bi skrbela vsaj za to, da bi jih približno izobrazila v tem, kaj sploh pomeni biti delničar in lastnik, kakšne pravice iz tega sploh izhajajo, na kaj je potrebno biti pozoren. Začudeni smo nad tem, da takšna institucija do sedaj ni obstajala, in poudarjamo, da smo institucija civilne družbe. Nam do sedaj še ni uspelo pridobiti nobenih sredstev od Republike Slovenije, njenih institucij, uradov ali na občinski ravni, navkljub našim prizadevanjem. Jožko Peterlin, predsednik Združenja poslovnih finančnikov Slovenije GG: Nam iahfeo predstavite delovanje Združenja poslovnih finančnikov Slovenije m nam zauvate, kako ocenjujete strokovno usposobljenost slovenskih finaninikov v primerjavi s kolegi v tujini? J. Peterlin: Finančne ustanove naj bi po definiciji imele zaposlene finančnike. Tako so v bankah, zavarovalnicah, borzi in v njenih članih zaposleni finančniki. Poslovni finančnik pa je finančnik v podjetju - pridobitni dejavnosti. Ločiti moramo podjetja, Id morajo sama priskrbeti finančne vire, in podjetja ali ustanove, ki se financirajo proračunsko, finančni cilji teh dveh oblik so si zelo različni, tako tudi naloge finančnikov. Proračunskim finančnikom je cena vira manj pomembna, spremembe deviznih tečajev in obrestnih mer predstavljajo višjo silo, denarni tokovi pa so odraz proračuna ali (delno) monopolnega položaja na trgu. Po razgovorih s kolegi v takih ustanovah imajo »podpisano bianko naročilmco« za vsakršno višjo silo. Vsi odhodki ali izdatki so neposredno povezani s potrebnimi prihodki ali prejemki, ki se zagotovijo z odredbo. Združenje poslovnih finančnikov Slovenije združuje pretežno poslovne finančnike iz podjetij, ki poslujejo na trgu, kjer velja konkurenca. Naše blago ali SKOZI PRIVATIZACIJO SE JE USTVARILO NEKO OKOUE IN PODLAGA ZA ŠTEVILNE MANIPULACIJE, ZA SITUACIJO, KJER JE LAHKO PEŠČICA POSVEČENIH Z NEUSTREZNIM VLOŽKOM, TRUDOM ALI IZNAJDUIVOSTJO ENORMNO OBOGATELA NA RAČUN TEGA DA SO ŠTEVILNI OSTALI Z DOLGIMI NOSOVI. storitve so stalno izpostavljeni referendumu kupcev. Pričakovana kakovost in konkurenčne cene so pogoj za obstoj podjetja na trgu. V takih razmerah je vloga finančnika med pomembnejšimi v podjetju, kjer je cilj dobiček in pozitiven denarni tok in ne tehnična opremljenost, rast zaposlovanja ali morda ugajanje predstavnikom lastnikov. Zaradi vse vecje zahtevnosti dela financnika v podjetju smo se odločili, da si borno na strokovnem področju pomagali, in smo zato ustanovili združenje. V podjetju moramo zagotoviti plačilno sposobnost, ne glede na tržne razmere. Vsaka odločitev mora biti ekonomsko upravičena in mora zagotavljati dodano vrednost za lastnike. Včlanili smo se v Eviopsko združenje finančnikov (EACT) in mednarodno zdmženje (IGTA), kjer s kolegi po svetu izmenjujemo izkušnje in prispevamo k najboljši praksi tinančnega poslovanja. Po raziskavah, ki so bile opravljene v letih 2005 in 2006, lahko trdim, da smo poslovni finančniki v slovenskih podjetjih strokovno najmanj na enaki ravni kot evropski kolegi. Vsekakor pa smo bolj prilagodljivi, ker se je naš finančni sistem bistveno bolj spreminjal in imel številne omejitve v primerjavi s finančnimi sistemi naših kolegov v Evropi. Poslanstvo ZPFS je tudi v izmenjavi izkušenj in znanj med člani in prenos tega na mlajše kolege. Mednarodna aktivnost nam omogoča, da smo informirani o bistvenih spremembah in usmeritvah EU in hkrati izmenjamo izkušnje s kolegi v tujini. Pomembne informacije preko posvetov prenašamo na člane združenja in tako prispevamo k rasti profesije poslovnega finančnika. Slovenski poslovni finančniki smo strokovno na ravni kolegov v tujini, zastavljen pa imamo cilj zvisati to raven tudi na področju srednjih podjetij. GG: V kolikSni meri so siovensfea pod)'etja pripravljena in usposobljena za črpanje sredstev za projekte v tujini? J. Peterlin; Za večja podjetja je financni trg globalen in ni omejitev za zadolževanje. Financni sistem v Sloveniji je razvit do te mere, da lahko zagotovi vire tudi za naložbe v tujino. Vecina slovenskih podjetij raste z naložbami v tujino. Vecji projekti se financirajo s kombinacijo različnih virov, ki so odvisni od razpoložljivosti, cenovne ucinkovitosti finančnega sistema naložbene države in davčne ureditve države. Možnost repatriacije kapitala brez vecjih obremenitev je pomemben element določanja financne konstrukcije za naložbo. Za slovenska podjetja predstavljajo naložbe večji problem kot viri. Pri viru je vse znano na začetku, pri naložbi se pokaže uspeh kasneje. GG: Na featerih področjih in v katerih panognli uidite najveije priioznosti 20 slovensfeogospodorstvo v naslednjem ietu? J. Peterlin: Slovenija je tako majhen trg, da že eno podjetje predstavlja panogo in pomemben delež BDP ali izvoza. Menim, da lahko stavimo na turizem, trgovino, farmacijo in na dejavnosti, kjer je trg globalen oziroma virtualen. GG: Je moino predvidevati, da bo leto 2007, feo bomo prevzeli tudi novo valuto, ugodno za nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva, ali ne ho tafeo? J. Peterlin: Valutna tveganja se bodo znižala in transakcijskistroškifinancnegaposlovanjabodo nižji. Na vseh področjih bomo izenačeni s članicami EU, če nas ne bo ovirala domača zakonodaja. Skupaj z EU se bomo borili z nelojalno konkurenco z vzhoda, kjer Ijudje in celo otroci delajo za pest riža. GG: Kafeo bo na gospodarstuo in splosno gospodarsfeo rast-vpiiuala nova valuta, kijo bomo prevzeli s 1.1. 2007.? ]. Peterlin: Manj bo tveganj in nižji bodo stroški financiranja. Cene na trgu med velikimi so stvar pogajanj, za male Ijudi pa bo življenje dražje. Bistveno povečane potrošnje ne pričakujem, bomo pa morali za manj ali enako delati več. GG: S 1. 1. 2007 začne veljati tudi nova davčna zakonodaja. Kako bo nova zakonodaja vpiivaia na posiovanje podjetij v naslednjem letu? Priiakujete pozitivne ali negativne rezultate? J. Peterlin: Sprememba davčne zakonodaje je političen kompromis in ne bo vplivala na gospodarstvo. Lahko pa bi davčna zakonodaja predstavljala konkurenčno prednost pred dmgimi državami. Če bi bogatejše obdavčili manj, bi morda kak strokovnjak ali vihunski podjetnik razmislil o preselitvi svoje dejavnosti in družine na sončno stran Alp. Prednost ii bila tudi izenačitev cene kapitala in dolga. Ce bi država priznala financiranje kapitala kot davčno priznan odhodek, bi bila slovenska podjetja plačilno sposobnejša. Podjetja bi postala kapitalsko ustreznejša in varnost finančnega sistema bi se povečala. Oba predloga bi multiplikativno povečala prihodke države na dolgi rok, podjetja in lastniki pa bi postali v trenutku konkurenčnejši na trgu. Gregor Benčina, predsednik Alumni kluba IEDC GG: Diploma MBA posta;a tudi v Sloueni;'i vedno bo!j zažeiena in cenjena. Menite, da lahfeo v naslednjem letu na vodilnih pozicijah v najvefjih slovensfeih podjetjih priiakujemo Se vec dipiomantov studija MBA? Je dipioma MBA sama po sebi vstopnica za takina delovna mesta? G. Benčina; Znanje, vizija, samoiniciativnost, aktivnost ter sposobnost zaznavanja priložnosti so lastnosti posameznikov, ki največkrat predstavljajo vstopnico za vodilna delovna mesta, in dejstva kažejo, da so to največkrat tudi lastnosti tistih, ki se odločijo za študij MBA. Tako se tudi pri nas študij MBA vse bolj uveljavlja in ceni, saj diplomantom poleg potrebnega nabora znanj za upravljanje podjetij ali organizacij zagotavlja širok in sistematičen pogled na organizacijo in okolje, kar skupaj omogoča zaznavanje priložnosti ter postavitev in uresničevanje vizije. Menim, da imamo v Sloveniji sreco, da imamo v svojem okolju takšno šolo, kot je poslovna šola IEDC Bled, ki sodi med vodilne poslovne šole v Evropi in kjer sem tudi sam pridobil diplomo naprogramu Executive MBA. Program, ki je zelo praktično usmerjen, je primeren predvsem za posameznike, ki želijo v strnjeni obliki poslušati predavanjavrhunskihtujihpredavateljev.obtem pa pridobiti širok krog poznanstev predvsem s področja vzhodne Evrope, ki največkrat prestavlja tudi naše delovno okolje. Prav pestrost udeležencev programa, ki prihajajo iz številnih držav, razlicnih kulturnih okolij ter imajo visokošolske diplome in delovne izkušnje z vseh možnih področij delovanja, saj za vpis na program MBA ni potrebna predhodna izobrazba ekonomske smeri, zagotavlja dodatno kvaliteto posameznega študija. GG: Kje vidite najvefje priloznosti za slovensfeo gospodarstvo v naslednjem letu? G. Benčina: Za uresničitev priložnosti je potrebno najprej zaznati priložnosti. Poiskati in opredeliti je potrebno naše konkurenčne prednosti ter postaviti jasno gospodarsko vizijo ter pričeti z zagotavljanjem pogojev za uresnicitev zastavljenih ciljev. V današnjem svetu priložnosti obstajajo, vendar obstajajo za tiste, ki so hitri in so se sposobni prilagajati, saj so spremembe v času globalizacijske tekme neizbežne. Članstvo Slovenije v EU in Natu, uvedba evra, predsedovanje EU, odpiranje trga delovne sile, odpiranje trgovvzhodne Evrope in V DANAŠNJEM SVETU PRILOŽNOSTI OBSTAJAJO, VENDAR OBSTAJAJO ZA TISTE, KI SO HITRI IN SO SE SPOSOBNI PRILAGAJATI, SAJ SO SPREMEMBE V ČASU GLOBALIZACIJSKE TEKME NEIZBEŽNE. ČE BI DRŽAVA PRIZNALA FINANCIRANJE KAPITALA KOT DAVČNO PRIZNAN ODHODEK, BI BILA SLOVENSKA PODJETJA PLAČILNO SPOSOBNEJŠA. PODJETJA BI POSTALA KAPITALSKO USTREZNEJŠA IN VARNOST FINANČNEGA SISTEMA BI SE POVEČALA. Rusije, vse to so npr. priložnosti, ki bi jih lahko izkoristili, da bi postali pomemben del globalne ekonomije. A te ali podobne priložnosti imajo tudi drugi in vprašanje je, ali znamo biti hitrejši in boljši od dmgih. Smo majhna država z odlično geostrateško pozicijo in to je lahko naša prednost, a brez jasne skupne vizije, kje vidimo Slovenijo čez 10, morda 15 let, in načrtnega dela v smeri te vizije bodo vse priložnosti ostale le priložnosti. Za primer poglejte Dubaj, ki se je v zadnjih 15 letih iz malega trgovskega mesta na obrobju puščave na osnovi vizije ene osebe razvil v eno najrazvitejših svetovnih središč, podobne zgodbe so tudi Singapur ali pa Irska, Finska... GG: Bo Slovenija v letu 2007 postala bolj inovarivno in podjetnisfeo naravnano ofeo!;'e a!i pa le pričakovati, da bomo se naprej drseli na lestvicah inovativnosti? G. Benčina: Seveda si želim, da bo Slovenija postala bolj podjetništvu in inovacijam naklonjeno okolje, a to je del kompleksnega in dolgotrajnega procesa, ki se začne pri izobraževalnih in raziskovalnih institucijah ter nadaljuje pri vzpostavitvi konkurenčnega okolja, ki bo vzpodbujal gospodarski razvoj. Lahko imate raziskovalne organizacije, a brez močnega gospodarstva, ki bi vlagalo v raziskave in znalo izkoristiti inovativne rešitve, bo to težko uresničljiv cilj. GG: Bo leto 2007 ugodno za nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva in približevanje rnzvitosti zahodnoevropsfeim drzavam a!i ne bo tako? Kateri naj bi bili vzrofei? G. Benčina: V prihodnjem letu gre pričakovati nadaljevanje pozitivnega trenda rasti, ki pa je v prvi vrsti odraz prilagoditve podjetij zahtevnim tržnim razmeram, a dolgoročno si težko predstavljam gospodarsko rast brez novih investicij. eal trenutno lahko opazujemo selitev znanja, kapitala ter gospodarskih investicij iz Slovenije, zato je skrajni čas, da pričnemo z izvajanjem programov za vzpodbujanje in pridobivanje novih investicij v Sloveniji. Nove investicije pa so pogojene z zagotavljanjem konkurenčnih prednosti in tako se ponovno vrnemo na vprašanje gospodarske vizije in strategije. Kot majhna država takšno opredelitev potrebujemo še bolj kot drugi, saj se z vsem enostavno ne moremo ukvarjati in biti najboljši. Nadaljevanje ukrepov za razbremenitev gospodarstva, zagotavljanje novih investicij ter vzpostavitev vecje fleksibilnosti na področju trga dela so interni pogoji za nadaljnjo rast našega gospodarstva, ki se bo na svetovnem trgu soočalo s povečevanjem rasti, povpraševanja in konkurenčnosti na novih trgih ter zmanjševanjem rasti na zahodnih trgih. GG: Kako bo na poslovanje podjetij v naslednjem letu vplivala nova davcna zakonodaja? Pricakujete pozitivne ali negativne rezultate? G. Benčina: Pozdravljam spremembe v davčni zakonodaji v smeri poenostavitve sistema in razbremenitve davčnih zavezancev, vendar menim, da so zaenkrat predstavljene spremembe na področju razbremenitve gospodarstva premajhne in ne bodo v celoti dosegle želenega učinka. Na tem področju bi pričakoval hitrejšo odpravo davka na izplačane plače, povečanje investicijskih olajšav ter občutnejše zmanjšanje davka na dobiček, saj bi za večji razcvet gospodarstva po mojem mnenju potrebovali večje spremembe od sedanjih. Cilj davčne politike bi morala biti gospodarska rast, ki bi posledično povečala celotno maso obdavčenja, in bi se lahko v državni blagajni kljub relativno manjšim davčnim obremenitvam nabralo dovolj sredstev, ki jih za delovanje potrebuje država. GG: Ali bi mornla Siovenija v naslednjem letu izboljsati pogoje za privabljanje tujih, green field investicij? Kaksne aktivnosti lahko pricakujemo na tem podrocju? G. Benčina: Vprašajmo se, katere konkurenčne prednosti nudi investitorju Slovenija danes in kako investicije privabljajo npr. Irska, Finska, Slovaška, ali če hočete, Dubaj. Konkurenca med državami za privabljanje tujih investicij je izredna, pri cemer vsaka država ponuja svoj 'paket' ugodnosti, kar jaz imenujem konkurenčne prednosti države. Nekatere večje države kot prednost ponujajo tržišče, tiste z visoko nezaposlenostjo nudijo poceni delovno silo, bogate države ponujajo nizke dajatve itd. Veliko od naštetega Slovenija enostavno ne more ponuditi, zato menim, da svoj uspeh lahko gradi na panogah, povezanih z znanjem in visoko dodano vrednostjo (farmacija, informacijska tehnologija ...), ter panogah, ki izkoriščajo nase naravne danosti (turizem, regionalna logistika, voda, les ...). V svetu ni bilo nikoli toliko investicij kot danes, zato ima država vsekakor možnost privabiti nove investicije, potrebno pa bi bilo opredeliti, katere investicije so pomembne za uresničitev naše vizije, ter aktivnosti usmeriti v zagotavljanje konkurenčnih prednosti, ki bodo pomenile pridobivanje takšnih investicij. In ponovno se zgodba začne pri viziji in vprašanju: "Kakšno Slovenijo si želimo čez 10 ali 15 let?" 50 % nižji stroški računovodstva in poslovanja Str(«kera2unoTO*k~ttservlsa»irantlranQznffamoza5&X,v : V naSlh dveh podjetjlh Imamo odgosflnskein hotelske dejovnostido večtnl prtmerovzaTO X>veaslh pajih znaamontivsega 33 evrbv inženiringa in Izdelave kovinsklhkonstfukclj. Imeli smovee , < ~ mesečno. ~ ,, , ~ ; ~ progromov,zcrtosmozauskfa)evanje.m1zdelaTOizgubyalr~ Z mojim premoženjem imamo vse podatkev enemsistemu, poleg • :r Moiepremozenjejeslstemzaposlovanjepodjetja.skaterimtudi . tegasamiopravimoraČunovodstvo.PrihranekDstroŠekdveh' : racunovodstvo opravlte sami! , detovnih mestl : r ''~ ': : ; Za samo 33 evrov meseeno vodite m urejafe.dokumentacijo, prodajo, Za raiunovodstvo nlsem pfacevalaveliko. Nekoj vec kot 20 000 nabavo, skladlSčenje in vodenje zalog, proizvodnjo, projekte, z tolarjev. Ampak ntmam veliko poslovnih dOgodkov In se ml Je vedno • • dodatniroi moduli pa uprovljate s strankflml .(CRM), premoženjem in zdelo, da bi lahko tudi racunovodstvo delald soma: Zdoj vodim. ~~: . - nalozbami podjetja. 7 ; , računovodstvoinvsevzvezjzvetepFodc~oinposredovaryem~a33';',: : evrov mesečno. - : : - : '' 'i MofdasovamaSekdq)ponu|aHtaJpodobnega,it6vHkepod6topaso Milena Lukman, Millenia povedate dniga&io zgodbo? TokrotJezagotovodrugaee.ZaraditehnoloStedovrienosti S pomofijo poslovnegd SisteinaMoje premoženje vas naenera'meštu poslovnegasi.steroa Mčjepremoženje, vase poslovanjeorganlžlramo eakajo tudivsl odgovdri s finahcnegci, racunovodskega, ,. .:' taldvod|emprilicanirnoias,kiga ~-. ~':,~ ''"~~ ''~ •~ 1,'•1~:<1~ ~ .'~•~iS~ •'• porabilo~avnaianje tfaith poslovnfh ppdotkovin kn.jiženje, vam pa za Koltko znlžatestr~ke~S~i~~ovanla prevel~ rtanasltMi ~W taoprflvitavcelotiznižarnostroške. ~, br®! obvsnosU lnbfezsbog~p6s»tt~prl~~~ ....•~'~ ~ / '''' 1'11', •': , ~ '''' strokov»~akuM~egaprem6žetVa--;~ 1'',-1~:~.': •,,~ Saff»33<»nol% ?•. ' Mojca Ftnk, pkrepievalnica StaraGerkev kolikor&redvidenegaaHžonjastfOikovnedosezemo.lahkBVToka~SO'' '~ ~•~'~': -"- // ,'" ; , /,;''' :, , dniodpodpisapogodbezahtBvafevracitožepla&nlhnaiemrite,~~
Medij: Glas gospodarstva
Avtorji: Huber Rok
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 08. 01. 2007
Stran: 54
