Slovenski kapitalski trg postajavse bolj privlačen in zanimiv zatuje investitorje, zato tudi ne preseneča, da se za nakup Ljubljanske borze poleg nordijskega OMX-a zanimajo atenska, varšavskain dunajska borza, pa tudi Deutsche Bčrse in Euronext DAMIIANTOPLAK Na Ljubljanski borzi so zadovoljni s projektom uvajanja evra. V pogovoru z dr. Markom Simonetijem, predsednikom uprave Ljubljanske borze, pa smo izvedeli, kaj si obeta od trgovanja na Ljub-Ijanski borzi v evrih, kakor tudi, kako komentira zanimanje tujih borz za prevzem Ljubljanske borze. Pojasnil je tudi, katere nove storitve lahko pričakujejo investitorji na Ljubljanski borzi,
pa tudi svojo oceno lanskega poslovanja in napovedi za prihodnji dve leti. Za uvrstitev delnic na borzo so potencialni kandidati slovenska podjetja s področja visoke tehnologije, katerih lastništvo ni bilo privatizirano, ampak so nastala na novo. Še v letošnjem letu je-pričakovati na Ljubljanski borzi prvi vrednostni papir tujega izdajatelja, nov mejnik v njihovem poslovanju pa bo tudi prvo borzno članstvo iz tujine. Na Ljubljanski borzi ste uspešno Izpe-Ijali prehod poslovanja s tolarskega na evrsko. Ka) bo uvedba evra prinesla borzi? "Prevzem evra je potekal brez težav in s projektom smo zadovoljni. Prevzem evra v Sloveniji je zunanji razpoznavni znak, da je makroekonomska situacija pri nas zelo ugodna. To je pozitivno sporočilo, kije pomembno tudi za vlagatelje na slovenski trg vrednostnih papirjev. Operativno to pomeni, da odpadejo določena tveganja, ki so vezana na spremembo tečajev. Če dodamo še smele napovedi o gospodarski aktivnosti v naslednjem letu, napovedi države o izstopu iz gospodarstva m privatizaciji nekaterih zelo zaiuinivih družb, tudi v povezavi z borzo, potem vse skupaj vbdi k večji prepoznavnosti in zanimivosti našega trga. Ce bodo temu sledile portfeljske investicije, se bo s tem dvignila tudi kakovost našega trga, kar je pravzaprav naš razvojni cilj." Verjetno imate v misllh tuje portfeljskevlagatelje? "Predvsem tuje. Portfeljski vlagatelji so tisti del trga, ki ga skušamo izgraditi, saj se moramo zavedati, da je naš trg v prvi vrsti trg malih vlagateljev, večjih portfeljskih vlagateljev, tako domačih kot tujih, ki bi aktivno trgovali, pa je v Sloveniji razmeroma malo." Bolj kot gibanje tečajev jih zanima promet_______ Začetek leta, kar se tiče glbanja teča]ev vrednostnih papirjev, ]e na Ljubljanski borzl mlnil v pozltlvnem vzdušju. Kakšen bbncnl trend pričakujete na slovenskem In na druglh svetovnlh trgih v letu 2007, kollkor pač to smete komentlrati? "Na Ljubljanski borzi ne komentiramo nivoja m gibanja tečajev vrednostnih papirjev. Naša naloga je, da zagotovimo poštena pravila igre in dobre možnosti, da se ponudba m povpraševanje srečata ter se oblikujejo tečaji v skladu z informacijami, ki so javno dostopne. Živimo od prometa in ne od gibanja tečajev oziroma cen posameznih delnic. Za nas je bolj pomembno, da je tudi z evrom v novem letu dncvni promet precej velik in da imamo vsaj pri tistih delnicah, s katerimi se aktivno trguje, oblikovanje nekih pravih cen." To ie, ampak posredno povzroči poritlvno vzdušje na borzl tudl večji promet... "Posredno je to res, vendardnoramo zagotoviti, da bo borzni stetem deloval tudi ob korekdji tečajev, torej ko se bodo borzni trendi gibali v negativno smer." l i Lani ste na LjuDBanski borzi dosegll prfbUžno 850 t9pi evrov broto dobička. Tako boi'znll»roinet kot tržno kapitalizacijo, tudllzaiadi uvrstftve delnice Telekoma SldtpriJe nabara~; ste glede na leto pred tel~fS~S~ 72 odstotkov. Kako komenOrate lansko poslovanje boize? "Ocenjujemo, da je bilo minulo leto za Ljubljansko borzo zelo uspešno, tako v razvojnem kot v poslovnem smislu. Lanski promet je znašal 996,5 milijona evrov, tržna kapitalizadja je dosegla 11,5 nulijarde evrov. Obojenamjeuspelo povečati za 72 odstotkov, zmanjšali pa smo stroške borze na trgu in stroške zaradi nelikvidnosti, predvsem v najbolj prometnem delu, torej v prvi kotaciji. Povečana je bila udeležba tujih investitorjev. Gre torej za celo vrsto kvalitativnih sprememb, ki so pozitivno vplivale tudi na poslovni del. Za naprej imamo precej optinustične napovedi ob hkratnem zavedanju, da se bodo letos dogodile velike strukturne spremembe v naši dejavnosti. Glede na vse dejavnike - prevzem evra, napovedi privatizacije, pozitivne napovedi o gospodarski rasti, povečanem interesu tujih investitorjev - pričakujemo nadaljnjo rast prometa, pa tudi v poslovnem delu porast naših prihodkov od trgovanja. Po drugi strani pa se zavedamo, da smo v nekaterih delih poslovanja nekonkurenčni, kar bo postalo problem v naslednjem letu, ko se bo spremenila stmktura trga in bo borza dobila novo konkurenco tako tujih borz kakor altemativnih trgovalnih sistemov. Zato načrtujemo določeno znižanje prihodkov od najemov informacijskega sistema m drugih fiksnih stroškov, ki jih krijejo udeleženci trga, če bomo v novih razmerah želeli ostati cenovno konkurenčni. Trend na vseh organiziranih trgih je namre~, da se plačujejo storitve v odvisnosti od obsega prometa m trgovanja m ne toliko v obliki fiksnih stroškov, ki jih imajo udeleženci ne glede na stopnjo svoje aktivnosti. Že lani smo začeli zasledovati ta trend, letos pa bomo šli še korak naprej. Pričakujemo, da bomo uspešno poslovali tudi v prihodnje, in za letos načrtujemo 456 tisoč evrovbruto dobička, za leto 2008 pa 505 tisoč evrov." V pričakovanju tretjega tfga Katere nove storitve oziroma produkte bo Ljubljanska borza ponudila v prihodnje? Ob uvajanju evropske zakonodaje bi znal bitl zanlmlv tudi t. i. trctji trg, na katerem se bodo znašle delnice nekotlrajočih podjetij, najbrž obkakšniomejttviprišteviludelničarjevinvišinlkapitala? , "Nove storitve bodo številne m novi produkti bodo dejansko vezani na novi zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), saj se bo celotna dejavnost prestrukturirala in tudi tretji trg je povezan s tem novim zakonom. Organiziran bo kot altemativni trgovalni sistem in ne kot organizirani trg. Altemativni trgovalni sistemi pa lahko imajo bistveno nižje zahteve glede izdajateljev. Tam je možno trgovati z delnicami javnih delniških družb, ki kotirajo na drugih borzah. To je grožnja, da bo neld tuji trgovalni sistem prevzel del trgovanja z našiini najboljšinri papirji. Po drugi strani pa je tudi priložnost za našo borzo, da zagotovi trgovanje z nekaterinu domačimi vrednostnimi papirji, kjer se družbe niso odlofile za statusjavnih delniških družb, imajo pa veliko število delničarjev in obstajajo objektivni pogoji, da se prispeva k bistveno bolj transparentnemu trgovanju s temi delnicami. Eden pomembnih kriterijev za uvrstitev na tretji trg bo število delničarjev, kajti transparentno trgovanje je odvisno od razpršenosti in od števila delničarjev. Zavarovalnica Triglav z več kot 35 tisoč delničarji je odličen kandidat za ta tretji trg. Še boljši položaj pa bi bU, če bi se takšne dmžbe same odločile za uvrstitev svojih delnic v borzno kotacijo, saj tako sprejmejo še transparentna pravila poročanja, m če izpolnjujejo pogoje, da se uvrstijo celo v najvišji segment, prostovoljno prevzamejo še nadstandardna pravila poročanja. Potem imajo delničarji poleg transparentnega trgovanja na razpolago še transparentno poslovanje. Natančni kriteriji za tretji trg še niso določeni, ker bo ta trg najverjetneje zaživel šele z novim ZTFI. Potendalni kandidati pa izvirajo iz različnih skupin - eni so družbe v državni lasti, ki imajo že danes razmeroma veliko malih delničarjev, tu so tudi dmžbe, ki se bodo umikale z organiziranega trga zaradi zahtev novega ZTFI, ki bo uvedel tudi novo transparentno direktivo. Ta bo določila bolj stroge pogoje poročanja za vse družbe na organiziranem trgu. Tretja potendalna skupina pa so vrednostni papirji iz tujine." Pa bo za borzo dovolj prihodkov s tegatretjegatrga? "Trgovalne provizije bodo, ne bo pa prihodkov zaradi uvrstitve vrednostnega papirja na borzo, ti pa so tudi danes bolj ali manj omejeni letia borzno kotacijo. PriCakujemo pa, da nam bo ATVP v prihodnosti odobrila zaračunavanje t i. letnih vzdrževalnin tudi za vrednostne papirje s prostega trga in bodo tako stroške s tam kotirajočiini papirji začeli pokrivati izdajatelji sami." Torej, kakšne so glavne novosti evropske zakonodaje, ravno v smlslu zakona o trgu finančnlh instrumentov? "Novosti so številne. Razdelimo jih lahko v dve skupini, ene so novosti na strani organiziranja trga in nalog in funkdj, ki jih opravljajo borze mborzni posredniki, dmga skupina sprememb pa je na strani izdajateljev. Najpomembnejša sprememba jemožnost organiziranja trgovanja zunaj organiziranega trga, v t. i. alternativnih trgovalnih sistemih, torej bomo imeli borzi konkurenčne trgovalne sisteme. Ti sistemi se ne bodo nkvarjali s spremljanjem izdajateljev, ampak samo s trgovanjem. Druga novost je, da borzni člani ne bodo več zavezani opravljati vseh svojih transakdj na organiziranem trgu, ampak bodo zavezani opravljati transakdje pod najboljšimi pogoji, kar pomeni, da bodo morda zaradi tega, ker bodo na kakšnem drugem trgu pogoji ugodnejši, morali izvajati transakdje tam. Glavni izziv je torej, da bo borza v novih pogojih ostala še naprej središčna točka za izvajanje transakdj s strani članov, to pa lahko zagotovimo s kakovostjo storitev m s primemimi tarifaini. Glavne spremembe bodo šle v smeri tega, da bomo zmanjšali fiksne pristojbine od članstva na borzi in bomo večino prihodkov pridobivali v povezavi s trgovanjem, druga sprememba pa je, da bomo morali drugače vrednotiti različne tipe poslov. Tam, kjer bo borza dejansko zagotavljala srečanje ponudbe in povpraševanja, je dodana vrednost borze velika. Pri svežnjih m poslih za lastni račun pa je dodana vrednost borze nižja in temu primerno nižje bodo morale biti tudi tarife. S prestrukturiranjem teh tarif želimo zadržati osrednji položaj naše borze pri trgovanju z domačmu vrednostnimi papirji. Pri izdajateljih pa se zaostmjejo predvsem zahteve o kvartalnem poročanju, kar bo za nekatere naše izdajatelje veliko dodatno breme. Zlasti izdajatelji na prostem trgu bodo verjetno ponovno razmislili, ali je ekonomsko smiselno m upravičeno, da ostajajo na organiziranem trgu, ali je morda primerneje, da se umaknejo na trge, kjer so zahteve manjše oziroma se sploh umaknejo iz trgovanja." Strateški partner za razvoj domačega trga_________ Kako ocenjujete aktualno ponudbo nordljskih borz (OMX) za nakup Ljubljanske borze in kaj lahko njihov morebitnl prevzem pomenl za prihodnost borze, pa tudi borzne člane, kl so po večinl tudl lastniki borze? "Po eni strani nas je ponudba OMX-a nekoliko prehitela, ker sta uprava in nadzorni svet borze načrtovala tovrstna povezovanja nekoliko kasneje. Po drugi strani je dejstvo, da imamo ambidozno razvojno strategijo, ki smo jo sprejeli m jo tudi izvajamo, m izvajanje takšne strategije bi bilo s katerimkoli strateškim partnerjem med velikimi evropskmu borzami bistveno pospešeno. S tega vidika tudi načeloma pozdravljamo takšne inidative, kotje OMX-ova. Za Ljubljansko borzo m njene člane bi to konkretno moglo pomeniti, da bi se lahko naslonm na rešitve, ki obstajajo že na drugih organiziranih trgih, ki se prav tako priprav-Ijajo na nove evropske direktive. Ideje o novih produktih, ambidje za odprtje našega trga do tujih portfeljsldh vlagateljev, integradja v mednarodne trge, borzni člani iz tujme, prodaja naših trgovalnih podatkov - taki projekti bi bili s povezovanjem z razvito borzo lažje izvedljivi. Tu so možnosti tudi za različna regionalna povezovanja, na razpolago so določena tehnologija, kapital m izkušnje, kako se konsolidirajo takšni trgi. Katerikoli od večjih stratešldh partnerjev bi lahko bistveno pripomogel k razvoju domačega trga, pa tudi k njegovi integradji v evropski prostor oziroma regijo." Vendar bl se po prevzemu Ljubljanska borzaizaktfvnegaspremenilavpastvnega borznega igralca? "Časi so se zelo spremenili. Evropsld prostor uvaja enotna pravila za vse članice EU glede te industrije. Očitenje namen; da se ta industrija v Evropi konsolidira, da se omogočijo transakdje s čim nižjimi stroški v evropskem prostoru. To pomeni, da se odpravljajo vse pravne, regulatome in tehnične spedfičnosti. Logika tega posla je, da so ekonomije obsega, ki omogočajo znižanje transakdjskih stroškov, zelo velike, in zaradi tega se tudi odvijajo te konsolidadje. Po drugi strani ostajajo nekatere spedfičnosti m gre za samostojne pravne osebe, ki delujejo v lokalnem okolju. Cas se je s sprejetjem vseh teh evropskih direktiv na kapitalskih trgih bistveno spremenil m vztrajanje pri samostojnih rešitvah je razvojno vprašljivo." Lahko potrdlte, katere druge borze so še izrazile interes za povezovanje oziroma prevzem Ljubljanske borze? "Načelno pripravljenost za vstop v lastniško strukturo Ljubljanske borze so izrazile atenska, varšavska, dunajska borza, pa tudi Deutsche Borse in Euronext, kjer so že povezane borze v Amsterdamu, Bruslju, Uzboni in Parizu. To niso konkretne ponudbe, ampak načelno zanimanje za sodelovanje v tem procesu." Večkrat ste povedaU, da ste že opravi11 razgovore s potencialnlmi Izdajate-Iji, katerih vrednostni papirji bl bUi uvrščeni na Ljubljansko boizo. Zanlma me, kateri so ti izdajatelji In kdaj bodo njlhove delnlce kotlrale na vaši boizi. "0 konkretnih imenih ne bom govoril, ker so neke vrste poslovna skrivnost. Ne gre za veUke skrivnosti, a dejansko si lahko uprave nekaterih družb kasneje zaradi različnih razlogov tudi premislijo, zato ne želim izpostavljati imen. Ena izmed aktivnosti je, da bi pripeljali na borzo tudi kakšno družbo, ki ni nastala s privatizadjo, temveč na novo kot greenfield podjetje, ki se je toliko razvilo, da bi se dokapitaliziralo prek trga. Kandidati so slovenska podjetja s področja visoke tehnologije. V teku je še projekt prve kotacije vrednostnega papirja tujega izdajatelja kakor tudi prvega borznega člana iz tujine, češkega podjetja Wood&Company Finandal Services." Dr. Marko Simonetije prepričan, daje lahko vztrajanje pri samostojnih rešitvah in s tem povezani (lastniški) neodvisnosti Ljubljanske borze razvojnovprašljivo. (Robert Balen) Marko Simoneti: "Moramo zagotoviti, da bo borzni sistem deloval tudi ob korekciji tečajev, torej ko se bodo borzni trendi gibali v negativno smer"
Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Finančni večer
Datum: 16. 01. 2007
Stran: 36
