MATEJ TOMAZIN Konec borznega leta 2006 je mnoge vlagatelje razveselil. Pa ne zato, ker je vrednost Krkinih delnic leto končala skoraj 84 odstotkov više, kakor pa ga je začela, ampak zato, ker je država prek dražbe Merkurja dosegla ceno, ki je presenetila. Poleg dobre iztržene cene dražba sporoča, da se nam obeta zanimivo leto. Seveda ob pogoju, da se bo država iz gospodarstva umikala podobno kot pri Merkurju.
Pivovarna Laško, Sava in Istrahenz so le nekatera izmed podjetij, ki čakajo na umik države. Ščepec različnih mteresov (skupin) m že je ustvarjeno ozračje, ki omogoča, da bo npvo leto imelo svojo Krko ali pa Petrol. In tako je tudi prav, saj je smešno, da se zadnji umiki države iz gospodarstva opravijo pod mizo. Če bo pozornost domačih igralcev usmerjena na omenjena podjetja iz druge skupine, ki še čakajo na umik države, potem Krka lahko v novem letu računa samo na tuje vlagatelje. Ti pa se bodo pojavili, samo če Krka ponovno preseneti s poslovanjem, saj je, roko na srce, Krka kar dobro ovrednotena. Seveda pa to še ne pomeni, da ne more biti vredna še več. Dražba Merkurja pa nam kaže, da je poštena vrednost relativna oziroma da ima vsak vlagatelj svoje izhodišče. Mali delriičarji so z delnicami Merkurja v preteklem letu trgovali v območju od 34.050 tolarjev pa vse do 53.300 tolarjev. Tuš pa jih je kupil po 71.000 tolarjev. Mogoče Tuš v Merkurju vidi drugačne možnosti oziroma priložnosti kot preostali vlagatelji. In prav to se lahko zgodi tudi Krki. Ta scenarij je manj možen, saj se Krka nahaja v tretji skupini, kjer časovni umik države ni definiran. Podobno je pri Petrolu, kjer zadnja objava o manjšem dobičku v novem letu kratkoročno zmanjšuje apetit po delnicah Petrola. Zadnje lahko povzroči normalno selitev kapitala iz delnic, ki so kratkoročno dosegle neki vrh, v detnice, ki imajo zaradi različnih zgodb določene potendale. To selitev kapitala lahko nevtralizirajo novi prilivi iz naslova sprejema evra. Zanimivo bo namreč opazovati pojavljanje novih tujih vlagateljev, td dpslej slovenskih delnic na nakupneni seznamu niso imeli. Če jihbo veliko, potem zna biti 2007 vsaj stabilno leto. Leto 2006 pa je imelo tudi nesre&ie zvezde. V borzni kotadji so tako izstopale delnice Emone obale Koper ter Dela Prodaje. Nezanimanje vlagateljevler ne najboljše poslovanje opravita svoje. Na žalost omenjeni podjetji m doletela usoda Mlinotesta, ki se je med letom pocenil tako močno, da je privabil pogumnega prevzeinnika. Žal se je njegova zgodba ža zdaj končala s figo v žepu, saj je MIinotest dobila druga družba. Je pa zato porasla njegova prepoznavnost, ki jo lahko unovči tudi v sklopu pridobivanja svežega kapitala. Prav pridobivanje svežega kapitala ostaja v celotni zgodbi slovenskega kapitalskega trga še zmeraj Ahilpva peta.Javnih emisij skoraj ni zaznati, razlogi za tako stanje pa so verjetno predvsemv skromnosti podjetnikov m vodstev podjetij pri realiziranju ambidozmh projektov. Pri tem bi se lahko delno zgledovali po Mercatorju, ki objasni viziji biti vodilna trgovska verigaz živili m izdelki za dnevnorabov gospodinjstvu vjugovzhodni Evropi korak za korakom pridobiva tržni delež. MATEJ TOMAŽIN, samostojni financni svetovalec matej.tomazin@podlupo.si ,
Medij: Delo
Avtorji: Tomažin Matej
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 03. 01. 2007
Stran: 18
