Marko Simoneti, predsednik uprave Ljubljanske borze Vesna Vukovic Matjaž Polanič_______ UUBLJANA - Ljubljansko borzo čaka v prihodnjem letu po besedah njenega predsednika uprave Marka Simonetija povsem nov svet. Zakonodaja se spreminja do te mere, da utegne Ljubljanska borza tudi na slovenskem trgu dobiti konkurenco. Nanjo se pripravlja tudi tako imenovani tretji trg, ki ga lahko razumemo tudi kot trg za zaščito malih delničarjev v takšnih družbah, kot je Zavarovalnica Triglav. Izjavili ste, da vas je ponudba skandinavske borzne skupine OMX za nakup Ljubljanske borze prehitela.
Za letošnje leto je značilno intenzivno mednarodno sodelovanje, znotraj katerega smo iskali partnerje za različne produkte in storitve. V prihodnjem letu načrtujemo še vrsto drugih aktivnosti, s stališča katerih zdaj preučujemo ponudbo OMX. Rad pa bi poudaril, da uprava Ljubljanske borze ni iskala strateškega partnerja, ker za kaj takega nima mandata lastnikov. Ponudba OMX pa nas je res nekoliko prehitela. Po naši oceni bi bil čas za dogovarjanja o strateškem partnerstvu šele konec prihodnjega leta. Vendar pa je zdaj na delničarjih Ljubljanske borze, ali bodo ponudbo sprejeli. Je OMX pravi stratešld partner za Ljubljansko borzo? Prav gotovo nam lahko pomaga hitreje uresničiti naše cilje, seveda tako kot vsaka druga velika evropska borzna skupina. Kot sem že dejal, pa se postavlja vprašanje, ali je čas za strateška povezovanja pravi. Prihodnje leto bo med drugim začel veljati novi zakon o trgu finančnih instrumentov, ki bo uveljavil tako imenovano direktivo MIFID. Verjetno niste prezrli, da je samo napoved največjih evropskih bank, da bodo vzpostavile svojo trgovalno platformo, kar omogoča omenjena direktiva, v enem popoldnevu znižala vrednost Londonske borze za deset odstotkov oziroma za okoli 500 milijonov evrov. Vse evropske borze so soočene s tem, da se bo lahko del trgovanja prenesel na druge borze ali neborzne trgovalne platforme. Treba pa se je zavedati, da se trgovalne platforme ne bodo ukvarjale s sprejemanjem izdajateljev vrednostih papirjev in poročanjem tako kot borze. Če borzam te dejavnosti udeleženci trga in regulatorji ne bodo ustrezno priznali, ne nazadnje tudi s tarifami, potem bodo borze izredno težko konkurenčne in hkrati tudi likvidne. In če enkrat izgubiš likvidnost, jo je izredno težko pridobiti nazaj, zlasti če pride do odliva trgovanja z najboljšimi vrednostnimi papirji. V Sloveniji smo v zadnjem letu dobili nekaj takih vrednostnih papirjev, ki so primerni tudi za trgovanje na omenjenih trgovalnih platformah. Zadevaje lahko zelo dramatična, saj so lahko vsi rezultati o povečani likvidnosti v prvi kotaciji na Ljubljanski borzi ogroženi, če bo trgovanje prešlo na alternativne trgovalne platforme doma ali v tujini. Nekaj lastnikov Ljubljanske borze v neuradnih pogovorih izpostavlja, da bi se morala Ljubljanska borza povezovati z borzami na jugovzhodnih trgih oziroma Ljubljansko borzo vidijo kot nosilca povezovanja med borzami na Balkanu. Občutek pa imam, da vam povezovanje s temi borzami ni ravno povšeči. Ko se govori o tem, je treba biti konkreten, predvsem pa posloven. Gotovo bi bilo smiselno, da bi se povezale srednjeevropske borze, kot so varšavska, praška, slovaška, slovenska in morda avstrijska borza, vendar do takšne povezave za zdaj ne bo prišlo, ker pri takšnem povezovanju ne gre samo za poslovni interes. Če pa bi prevladala poslovna logika, bi bilo možjiosti za regijsko povezovanje mnogo več. Da bi bila regija zanimiva za mednarodne vlagatelje, pa morajo biti izpolnjene tudi določene predpostavke: enakapravilaza razvrščanje vrednostnih papirjev, enotna trgovalna platforma. Sicer pa nas OMX, ki se je opredelil za regionalno strategijo, ne kupuje samo zaradi slovenskega trga, pač pa zaradi možnosti širitve na jugovzhodne trge. Kako je letos poslovala Ljubljanska borza? Borza letos posluje zelo dobro, toda več zdaj ne morem povedati. Po januarski seji nadzornega sveta bodo podatke dobili vsi njeni lastniki, da se bodo tudi lažje odločali o prodaji svojih deležev Ljubljanske borze. Takrat pa jim bomo predstavili tudi naše poslovne in finančne načrte razvoja borze v prihodnjih dveh letih. Kakšen bo trend rasti poslovanja Ljubljanske borze? Naš scenarij o rasti prometa je optimističen, pričakujemo tudi uvrstitev novih produktov na Ljubljansko borzo ter prihod novih velikih izdajateljevvnajvišje segmente trga. Glede na ugodne makroekonomske napovedi, uvedbo evra, napovedi privatizacij nekaterih drzavnih podjetij, ki bi bile lahko izvedene tudi prek borze, lahko pričakujemo dinamično rast prihodkov. Po drugi strani pa bo morala Ljubljanska borza znižati stroške poslovanja. Dejstvoje, da se bo za borzo prihodnje leto svet spremenil, člani naše borze zaradi novega zakona o finančnih instrumentih ne bodo več zavezani sklepati poslov na Ljubljanski borzi, temveč bodo te lahko sklepali tudi na vzporednih trgih. Pravzaprav jih bodo morali sklepati pod najboljšimi možnimi pogoji, to pa pomeni, da če bodo ti pogoji boljši na kateri drugi borzi oziroma na vzporednih trgovalnih platformah, bodo posle sklepali tam. Na Ljubljanski borzi jih bodo izvajali le, če bodo tarife primerne in konkurenčne. Odpovedati se bomo morali nekaterim prihodkom oziroma tako imenovanim fiksnim stroškom za uporabo informacijskega sistema in se preusmeriti predvsem na trgovalne provizije. Druga velika sprememba pa je ta, da bomo morali ločiti tipe poslov in razvrstiti tarife glede na to, kolikšno dodano vrednost pri sklepanju poslov nudi Ljubljanska borza. Absolutno se zavedamo, da je treba znižati tarife pri poročanih poslih in poslih za lastni racun, ker drugače borza ne bo več centralna točka za trgovanje z domačimi vrednostnimi papirji. Treba pa se je zavedati, da borza ni edini strošek. Je tudi poravnava in nadzor. Tako smo odvisni tudi od drugih akterjev na trgu. Se obseg trgovanja na sivem trgu zmanjšuje? Pred dvema letoma se je namreč na sivem trgu odvijalo še zaskrbljujočih 40 odstotkov celotnega prometa. Ugotavljamo, da se razmere na sivem trgu izboljšujejo, k čemer je pripomoglo tudi znižanje tarif za trgovanje z večjimi paketi. Vendar pa največji posli še vedno potekajo na sivem trgu. Ti posli se ne bodo nikoli opravljali na borzi. Do tolikšnega trgovanja na sivem trgu prihaja tudi zaradi lastniške strukture družb, ki je, kakršna pač je. Imamo veliko finančnih holdingov, ki med seboj izvajajo transakcije, ki zaradi velikosti in pomembnosti za nadzor nad podjetji nikoli ne bodo primerne za borzno trgovanj e. Na zahodu takih transakcij, pri katerih bi nekaj odstotkov kake javne delniške družbe zamenjalo lastnika na sivem trgu, ni pravveliko. To se bo dogajalo toliko časa, dokler se lastniška struktura podjetij ne bo konsolidirala. Večja igralca na sivem trgu sta tudi Kapitalska in Slovenska odškodiiinska družbe. Analize o tem, kdo trguje na sivem trgu nimamo. Igralci na sivem trgu pa so predvsem finančni holdingi, ki so v privatizaciji dobili velike pakete delnic, s katerimi do zdaj niso aktivno trgovali, ampak so jih upravljali prek nadzornih svetov. Sivi trg bo verjetno obstajal, dokler se finančni holdingi ne bodo preoblikovali v prave portfeljske vlagatelje. Ponudba OMX pa nas je res nekoliko prehitela. Po naši oceni bi bil časza dogovarjanja o strateškem partnerstvu šele konec prihodnjega leta. Na vprašanje, kakšno je sodelovanje Ljubljanske borze z Agencijo za trg vrednostnih papirjev, ki ji na primer že od junija ni odobrila predloga sprememb pravil borze, je Marko Simoneti odgovoril: »Sodelovanje je korektno. Če pričakujete, da bom komentiral delo regulatorja, ste verjetno na ta lep dan vseeno preveč optimistični. Sicer pa smo pravila borze ravno prejšnji teden dopolnjevali v skladu z navodili agencije in jih bomo do konca tega tedna poslali na agencijo. Načrtujemo pa, da jih bomo v prihodnjem letu prenesli v borzno poslovanje. Za borzo sta pomembni področji predvsem ureditev poslovanja s svežnji in vzpostavitev novega sistema poročanih poslov." Foto: Bojan Vellkonja To, da družbe, kot je Triglav, ni na borzi, je svetovni unikum Bosanska in hrvaška vlada napovedujeta privatizacijo svojih družb, ki se bo izvedla prek dražb na borzah. Na kaj pa čaka slovenska vlada? Moram vas popraviti, slovenska vlada Je prav tako napovedala privatizacijo podjetij prek Ljubljanske borze. Drži, vendar se m zgodilo še mč, z izjemo uvrstitve Telekoma na Ljubljansko borzo. V programu umika države iz gospodarstva je predvidena privatizacija prek Ljubljanske borze in mi smo državi to tudi ponudili. Glede na to, da so trenutne cene delnic primerjalno gledano že visoke, bi bilo pričakovati, da bi se tudi država zdaj lažje odločila za izstop iz delnic prve kotacije. Opazitije namreč, da tuji vlagatelji trenutno že izstopajo iz nekaterih družb. Visoke cene delnic pa so hkrati tudi priložnost za družbe, da izvedejo javne in odprte dokapitalizacije, ne pa da iščejo neki omejen krog investitorjev. Domači in tuji interes za dokapitalizacijske delnice najboljših izdajateljev je namreč v Sloveniji v tem trenutku bistveno večji kot v preteklosti. Nobenih znamenj ni, da bodo na Ljubljansko borzo kmalu uvrščene delnice NLB, Abanke Vipa, Holdinga Slovenskih elektrarn, kaj šele Zavarovalnice Triglav, Id ima več tfsoč malih delničarjev. Naša filozofijaje taka, da si na Ljubljanski borzi v višjih segmentih ne želimo nikogar, ki se za to ne odloči prostovoljno. Vabimo pa tiste, ki želijo priti v čim višji segment in s tem sprejeti mednarodna pravila o poročanju, komunikaciji z delničarji in obnašanju na trgu kapitala. Primer Zavarovalnice Triglavje gotovo zelo zanimiv. Ima več kot 35.000 malih delničarjev, ki nimajo praktično nobenih pravih pravic: ne sodelujejo v nadzornih svetih, m jim omogočeno transparentno trgovanje z njihovimi delnicami niti transparentno poročanje v skladu s pravili trga kapitala. Zato bomo v naslednjem letu naredili alternativni trgovalni sistem oziroma tako imenovani tretji trg, na katerem se bo trgovalo s takimi vrednostnimi papirji, kot je delnica Zavarovalnice Triglav, in kjer lahko zagotoviiho vsaj transparentno trgovanje brez sodelovanja izdajatelja. Pogoji za uvrstitev na tretji trg bodo drugačni, manj zahtevni. Rad bi opozoril na to, da je družba, ki ima 35.000 delniČarjev in še vedno ne kotira na borzi, svetovni unikum. Z uvrstitvijo te delnice na ta tretji trg pa bomo delničarjem omogočili izstop iz družbe po pošteni ceni. Sicer pa je Zavarovalnica Triglav družba, v kateri je država tako ali drugače še največji lastnik in kjer bi lahko še marsikaj naredili za male delničarje. Zakaj takšna delniška družba ni na borzi, pa mi ni znano, saj bi bila lahko zaradi svojih lastnosti celo v najvišjem tržnem segmentu, se pravi v prvi kotaciii. Tudi KDD bo dobil konkurenco Stroški KDD preknjižbe in poravnave poslov so v primerjavi s tujino zelo visoki, ali se že pogovarjate tudi o možnosti znižanja teh stroškov? S KDD imamo zelo intenzivne in dolgotrajne pogovore, kaj narediti z vsemi stroški, ki jih je treba plačevati na našem kapitalskem trgu. Tudi KDD se bo moral zavedati, da bo z uveljavitvijo novega zakona o trgu finančnih instnimentov in skladno z evropsldm kodeksom o poravnavi dobil konkurenco, saj bo dolžan vzpostaviti povezavo z drugimi evropsldmi poravnalnimi sistemi. V januarju bomo vse evropske borze in poravnalni sistemi javno objavili vse cenike in ko bomo dobili primerjavo cen, bomo pravzaprav videli, v katerem segmentu je naš trg najbolj stroškovno problematičen. Naš sistem poravnave borznih poslov je verjetno zelo dober, je pa tako drugačen, da za tuje investitorje večkrat preprosto ni sprejemljiv, tudi v primeru, če bi bile tarife bistveno nižje. Aprila se je na naši borzi zgodil preobrat. Promet se je okrepil, medved je odšel na svoj spanec, bik se je prebudil. Čemu pripisujete rast kapitalskega trga v letošnjem letu, ki je z dneva v dan vse višja? Kot uprava borze ne želimo komentirati ravni cen na Ljubljanski borzi in jih napovedovati. Vsekakor paje bila borza v preteklosti ujetnik omejitev glede investiranja v tujino pri vzajemnih skladih. Ali je bila odločitev za tako omejitev koristna ali ne, ne bi želel komentirati, nedvomno pa je to vplivalo na visok nivo cen na Ljubljanski borzi, ki je v letu 2005 potem stagniral. Brez dvoma gre sedanji optimizem na Ljubljanski borzi pripisati ugodnim makroekonomskim razmeram, spremembam davčne zakonodaje, dobrim poslovnim rezultatom največjih izdajateljev, napovedanim privatizacijam, našim aktivnostim v prvi kotaciji ter vse bo-Ijšemu nastopu izdajateljev oziroma njihovemu komuniciranju z delničarji tudi na tujih trgih. Ali lahko glede na ugodne makroekonomske napovedi v naslednjem letu pričakujemo nadaljevanje rasti tečajev na Ljubljanski borzi? 0 tem ne bi želel ugibati, vsekakor pa je pričakovati povečanje prometa. Če bi se tujci v naslednjem letu v enaki meri zanimali za naš trg in bi dobili še katerega novega izdajatelja, podobnega Telekomu, bi to gotovo pozitivno vplivalo na naš trg in promet na njem. Ste katero od družb že povabili v prvo kotacijo? Nekateri ocenjujejo, da bi tja sodil vsaj še Aerodrom Ljubljana, da bomo vanjo v Jetu 2007 uvrstili še Telekom Slovenije, pa je že znano. Pogovarjali smo se še z nekaterimi družbami, kjer pa imajo uprave takšne in dmgačne razloge, da se za to ne odločijo. Vendar pa družbe, ki sicerizpolnjujejo kriterije, vendar kljub temu ne želijo v prvo kotacijo, s tem tudi nekaj povedo svojim delničarjem. Katere novosti bo že prej omenjena direktiva MIFID prinesla na prostem trgu? MIFID je le del zgodbe, drugi del je tako imenovana direktiva o transparentnosti, ki se bo prav tako uveljavila prek zakona o trgu finančnih instrumentov. Družbe na prostem trgu bodo morale" po novem med drugim o svojem poslovanju poročati na četrt leta. Kako obsežno bodo morale poročati, saj trenutno o svojem letnem poslovanju poročajo zelo skopo? Uveljavitev direktive o transparentnosti bo cunami za naše izdajatelje na prostem trgu, saj se bodo zahteve v zvezi s poročanjem zaostrile. Zato je pričakovati, da bodo Ljubljansko borzo začela zapuščati nekatera podjetja s tega segmenta. Letos so na borzo prišli trije vzajemni skladi, od katerih je bila ena nekdanja investicijska družba, en indeksni sklad ter vzajemni sklad. Ali je to nov trend? Vsekakorje to novtrend tudi za razvite evropske trge. Kotacija skladov na borzi, ki nastanejo s preoblikovanjem investicijskih družb, je zelo dobra priložnost za družbe za upravljanje, da se izognejo odlivu sredstev po preoblikovanju, mali delničarji pa se izognejo plačilu kazenskih provizij. Za tuje vlagatelje pa znajo biti zanimivi tudi kotirajoči skladi, ki vlagajo sredstva na balkanske trge, saj imajo v marsikateri državi za vlaganje na te trge visoke zakonske omejitve. Vendar pa bi morali biti ti skladi dovolj veliki in dobro upravJjanjL Težko pa verjamem, da bi lahlco prek naŠe borze mednarodno tržili globalne sklade, saj je konkurenca na tem področju zelo velika. Ob uvedbi prve kotacije in indeksa SBI TOP ste izrazili željo, da bi bili nanj vezani razni finančni produkti. Drži, SBI TOP smo uvedli ravno zaradi tega, da bi bili nanj vezani razni finančni instrumenti. Vendar do zdaj naši domači upravljalci in borzni člani še niso uspeli z novimi produkti, saj vidimo, da jih na primer pri certifikatih na SBI TOP in najoolj likvidna borzna podjetja prehiteva tuja banka (Raiffeisen Zentralbank, op. P). V Raiffeisen Zentralbank pravijo, da se že pogovarjate o uvrstitvi njihovih certifikatov predvsem na SBI TOP in preostalih certifikatov na najbolj likvidnapodjetjanaLjubljansko borzo. Kdaj jih lahko pričakujemo? Pri tem se precej zatika, ker gre hkrati za prvi tuji vrednostni papir ter povsem nov financni instrument, o katerem Slovenci le malo vedo. Zataknilo se je v celotnem sistemu - tudi na borzi, KDD in agenciji za trg vrednostnih papirjev- saj vseh teh produktov še nismo sposobni dojeti kot nekaj povsem vsakdanjega. Paradoksje tudiv tem, da znajo nove priložnosti na domačem trgu izkoristiti predvsem tuje banke, domače pa ne. In potem pride do tega, da s temi instrumenti trgujejo predvsem slovenski investitorji, in to na tujih borzah. Sicer pa bi si želel tudi, da bi ustanovili kakšen slovenski sklad, ki bi sledil domačim indeksom in kotiral na Ljubljanski borzi. Podobnih skladov in družb s pretežno domačimi naložbami imamo sicer v Sloveniji veliko, samo njihov portfelj je slabši. Mnoge investicijske družbe in skladi v Sloveniji imajti veliko svojih sredstevvloženih v delnicah slabše kakovosti, ki so uvrščene na prostem trgu in se z njimi ne trguje na kontinuiran način. Kje so še ovire za uvrstitev novih produktov na Ljubljansko borzo? Zatika se povsod, najbolj pa se zatika v glavah tistih, ki odobravajo take projekte. Naši borzniki te instrumente že znajo dobro oblikovati, vendar pa žal ne uspejo zanje navdušiti niti lastnih uprav. Ali so katera od balkanskih podjetij zainteresirana, da bi se z njihovimi delnicami trgovalo tudi na Ljubljanski borzi? Vprašajte se, kdo naj bodo nosilci takih projektov. To morajo biti borzni člani, naloga borze paje, da zagotovi možnosti, da k nam pridejo tuji izdajatelji in novi člani iz tujine. Se s katerim novim tujim borznim članom pogovarjate o njegovem prihodu naš trg? Trenutno potekajo postopki z družbo Wood & Company, kije članica praktično na vseh evropskih borzah. Njen povprečni dnevni promet znaša približno 60 milijonov evrov, zaradi česar si takih članov zelo želimo. Vendar pa je prvi postopek sprejemanja takih članov, ne glede na to, da že imajo licence na praktično vseh pomembnejših borzah, za naše institucionalno okolje velik projekt. vesnavukovic@dnevnik.si matjaz.polanic@dnevnik.si V zadnjih mesecih se pojavlja vrsta prevzemov, ki )im sledijo umild z borz. Tak scenarij se na primer pričakuje celo pri Merkurju. Gre za naravni proces, pri katerem podjetja prihajajo in odhajajo iz borzne kotacije. Da bi na borzi ostala tista podjetja, ki nanjo ne sodijo oziroma z njimi ni aktivnega trgovanja, pa nima nobenega smisla.
Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 21. 12. 2006
Stran: 21
