Deleži Banke Koper pred prodajo Istrabenz daje dvoumne odgovore in (navidez?) omahuje, v Luki Koper trdijo, da se še niso odločili -Bankaje lani poslovala odličnoin osvojila 6,25-odstotni tržni delež LJUBLJANA - Podjetja Intereuropa, Istrabenz in Luka Koper so že več tednov dopuščala možnost prodaje svojih lastniških deležev v Banki Koper. V Intereuropi so se ie odločili, da bodo prodali 8,3 odstotka delnic večinski lastnici Sanpaolo IMI, Istrabenz daje dvoumne odgovore in (navidez?) omahuje, v Luki Koper trdijo, da se še niso odločili. Na vprašanje predsedniku uprave Intereurope Andreju Lovšinu, ali je o prodaji odločila uprava sama ali tudi nadzomi svet, ali je ta o obrazloženem predlogu prodaje deleža glasoval ali pa se je, kot pravijo naši viri, le seznanil z odločitvijo uprave, so iz Intereurope odgovorili: »
0 tem je odločala uprava v soglasju z nadzomim svetom družbe Intereuropa, d. d.. Seveda je nadzomi svet o zadevi razpravljal na podlagi obrazložitve uprave in ni zahteval dodatnih obrazložitev, pač pa je na isti seji odločitev o omenjeni zadevi prepustil upravi v skladu s pooblastili, ki jih ima uprava po statutu.« Nadzomi svet naj bi o prodaji 8,3-odstotnega deleža v Banki Koper razpravljal m prepustil odločitev upravi 21. decembra lani. Zakaj se je uprava Intereurope odločila za prodajo omenjenega deleža? Iz Intereurope odgovarjajo, da »zaradi najugodnejše cene v tem obdobju in zaradi usmeritve kupnine v gradnjo poslovne mreže koncema v skladu s srednjeročno razvojno strategijo koncema, kot je zapisana v viziji m strategiji razvoja koncema za obdobje 2006-20ll«. Na konkretno vprašanje, po kakšni ceni in drugih pogojih bodo prodali lastniški delež v banki, v Intereuropi niso odgovorili. Istrabenz: Morda prodamo, morda ne V Istrabenzu na vprašanje predsedniku uprave Igorju Bavčarju o tem, ali so se odločili za prodajo svojega deleža v Banki Koper, kateri organje odločitev sprejel in na podlagi kakšnih argumentov, pravijo: »Uprava in nadzomi svet sta o tem razpravljala kot o možnosti. Ali jo bomo izkoristili, je odvisno od dmgih načrtov.« Sicer pa so iz Istrabenza posredovali informacijo, kakršno - izjema sta le ena ali dve podrobnosti - medijem posredujejo že dalj časa. »0dločitve v zvezi s prodajo še ni. Nadzomi svet dmžbe je res sprejel letni načrt, v katerem ]e prodaja sicer predvidena, ni pa nujno, da do nje pride. V primeru, da do prodaje pride, pa je Istrabenz predlagal ostalima dvema družbenikoma sklenitev dogovora, ki bi skladno s sporazumom s Sanpaolo IMI in ANDREJ LOVŠIN stališči Banke Slovenije zagotavljal tak delež lastaištva, da bi ime in sedež Banke Koper ostala nespremenjena: dmžbeniki ohranijo najmanj 5-odstotni skupni delež ali pa v Banki Koper ostaja najmanj 250 delničarjev. Družbenika sta to načelno sprejela. Denar bomo v primeru prodaje namenili Istrabenzovim projektom. Obnovo starega hotela Palace bo financiral Istrabenz Turizem.« Zadnje naj bi verjetno pomenilo, da naj ne bi financirali iz kupnine pd prodajedeležavbanki. V Luki Koper so kratki, večino vprašanj so obšli. »Kako bo s prodajo preostalega 10-odstotnega deleža, se sedanja uprava še ni odločila, vendar pa bo pri morebitni prodaji spoštovala dogovore z ostalima dvema družbenikoma, t. ]. Istrabenzom in Intereuropo.« Prejšnja vodstva Luke Koper, Istrabenza in Intereurope so italijanski banki Sanpaolo IMI nekaj več kot 62 odstotkov Banke Koper prodala leta 2001. Julija lani so lastnua banke, tore] Sanpaolo IMI (takrat že 63,9 odstotka delnic), Istrabenz, Intereuropa, Luka Koper (vsak po 10 odstotkov) in 1200 malih delničarjev (skupaj 6,1-od IGOR BAVČAR stotni delež) podpisali nov delničarski sporazum. Z njim so še za nadaljnjih pet let podaljšali veljavnost bistvenih sestavin prejšnjega dogovora: ohranitevlastniških deležev riajvečjih slovenskih delničarjev ter ohranitev dotedanjega načina vodenja in upravljanja banke. Po sporazumu se je podaljšala tudi veljavnost prodajne opcije (torej možnosti) slovenskih delničarjev za obdobje prihodnjih petih let, pa tudi nakupne opcije skupine Sanpaolo IMI, ki se lahko uveljavi po izteku petletnega obdobja, ki ga določa sporazum. Ob podpisu omenjenega delničarskega sporazumaje bilo sodelovanje lastnikov in samo poslovanje Banke Koper opisano s superlativi. Predsednik nadzomega sveta Banke Koper in vodja mednarodnih dejavnosti skupine Sanpaolo IMI Group Giuseppe Cuccurese je izjavil, da je »zaradi stabilnosti upravljanja in vodenja v zelo aktivnem in konkurenčnem okolju Banka Koper več kot podvojila posojila nebančnemu sektorju in okrepila svoj tržni položaj«. Banka )e imela lani 6,25-odstotm trzm delež. Andrej Lovšin, član in poznejši podpredsednik nadzomega sveta Banke Koper, pa je v imenu slovenskih delničarjev takrat dejal, da je banka »v zadnjih štirih letih podvojila bilančno vsoto m dosega odlične poslovne rezultate. Od naložbe v njen kapital se nam obeta dober donos tudi v prihodnje, zahvaljujoč načrtom za rast in razvoj, ki jih banka namerava realizirati.« Podpis novega delničarskega sporazuma julija lani je ocenil kot optimalno rešitev za slovenske delničarje. Lani objavljena raziskava Banke Slovenije o stroškovni učinkovitosti bank v srednji in vzhodni Evropi ugotavlja, da so banke v večinski tuji lasti v povprečju stroškovno manj učinkovite kot vse druge banke. Po omenjeni raziskavi so bile stroškovno najbolj učinkovite banke na Slovaškem in Poljskem, sledijo Slovemja, Madzarska m Latvija, medtem ko banke v Litvi, Estoniji in zlasti na Češkem glede stroškovne učinkovitosti močno zaostajajo. Donosnost bank naj bi bila po omenjeni raziskavi odvisna od stroškovne učinkovitosti. Slovenija je med vsemi tranzicijskimi državi edina ohranila razmeroma visok delež bančnega sektorja v lasti domačih lastnikov. Vse druge so večino bank prodale. MllA REPOVŽ
Medij: Delo
Avtorji: Repovž Mija
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 17. 01. 2007
Stran: 10
