Številke, ki bodo razkrile, kako so lani poslovala podjetja, bodo sicer znane šele čez mesec ali dva, vendar je že zdaj mogoče zapisati, da se je ekonomska moč regije okrepila. Dosti pove tudi podatek, da se v mnogih občinah znižuje brezposelnost in da se je okrepilo povpraševanje po delavcih. Vzpodbudno je tudi to, da je bilo stečajev, če pri tem ne upoštevamo krahov mnogih samostojnih podjetnikov, veliko manj kot prejšnja leta. Vihar, ki je vse leto 2005 premetaval Steklarno Rogaška sem in tja, tudi lani na noben način ni hotel pojenjati.
Že takoj v začetku leta je odpihnil šentjurskega Newyorčana Bojana Bevca, ki še vedno ždi v hrvaškem zaporu in čaka, kakšno kazen mu bodo v sosednji državi naložili za grehe, ki naj bi jih storil pred prihodom v Rogaško Slatino. Vendar steklarji niso bili dolgo brez glave. Banke so jim poslale Ljubljančana Roberta Lična, ki je naziv najbolj uspešnega mladega menedžerja uspel ubraniti (vsaj doslej) tudi med Štajerci. Steklarno je rešil večine dolgov, jo predal novim lastnikom in napovedal, da bo zopet postala globalni igralec. 0 tistih, ki so podjetje prignali na rob propada, ni rekel nobene, češ da se s preteklostjo ne želi ubadati. Pa bi bilo dobro. Če nič drugega, vsaj zavoljo tistih delavcev, ki so zaradi nesposobnih voditeljev odšli v zgodovino steklarne. Da bodo postali zgodovina, se je lani balo tudi kar nekaj delavcev celjskega Cetisa. Vodstvo podjetja je namreč v začetku leta objavilo izredno slabe poslovne rezultate, vendar je z vsemi menedžerskimi »žavbami« namazana generalna direktorica Simona Potočnik znova dokazala, da ji lastmki niso kar tako zaupali vodenje podjetja. Ne samo, da je Cetisu priborila tiskanje biometričnih potnih listov, slavo dobrih izdelovalcev varnostnih tiskovin je začela uspešno raznašati tudi v Afriko in celo Južno Ameriko. Čez Atlantik je lani poletel tudi eden najboljših slovenskih izdelovalcev oken Franci Pliberšek, vendar mu to, da ga hvalijo na Karibih, ni prav nič pomagalo v domači fari. Res je sicer, da mu je lokalna oblast podelila eno najvišjih občinskih priznanj, a si z njim ni mogel prav nič pomagati pri reševanju prostorske stiske. Zato se je »gospod Mik« odločil, da celotno proizvodnjo preseli v vojniško občino. Koliko dobrih podjetnikov je doslej že zbežalo iz Celja? Dobro, da takšne čudne misli ne rojijo več po glavi Mirka Tuša, ki je v preteklem letu znova potrdil, da je v vseh pogledih car celjskega gospodarstva. Njegov ugled je pri nekaterih ob koncu leta nekoliko skalilo to, da je s pridobitvijo dela Merkurja (Celjani se tolažijo, da je kupil prav tisti del, ki je bil nekoč Kovinotehna) postal tudi del »establishmenta«, čemur se je, za razliko od nekaterih drugih regijskih veličin, doslej izogibal. Državi pa, čeprav bi hotelo, m moglo ubežati Gorenje. Vsaj za zdaj še ne. Naš največji proizvajalec bele tehnike je preveč dober, da bi ga kar tako izpustila iz rok in se odpovedala milijonskim dividendam. Franjo Bobinac bo torej z dokapitalizacijo, kot si jo je zamislil, moral še nekoliko počakati. Kot bodo najbrž morale počakati tudi sicer zanikane težnje po vsaj delnem menedžerskem odkupu velenjskega giganta. Zato pa menedžerski odkupi uspevajo »ta malim«. Pod krinko, da varujejo podjetje pred sovražnim prevzemom, so lani direktorji s svojimi najožjimi sodelavci v kar nekaj podjetjih na Celjskem zagospodarili tudi kot veliki lastniki. Ponekod so na najboljši poti k takšnemu cilju. Pa ne, da bi imeli kaj proti menedžerskim odkupom. Teh bo letos še več, napovedujejo analitiki, in prav je, da se lastništvo podjetij »očisti«. Vendar ne na škodo delavcev in malih delničarjev, kot si je večkrat privoščil najbolj znan celjski finančni akrobat Darko Zupanc. In ko so se mu mali delničarji v Turški mački drznili upreti, je skoraj ostal brez sape. Vendar ne za dolgo in čeprav se zgodba o tem, kdo bo koga, še ni končala, je zelo malo upanja, da bodo slavili mali delničarji. Pri tem so lani - delovne zmage - slavili v kar nekaj podjetjih. V Termah Olimia, na primer, kjer so postavili nov hotel in zabeležili rekorden obisk, Pocinkovalnici, ki je postala najsodobnejša v tem delu Evrope. Slavil je Boris Klančnik, ki mu je v rekordnem času uspelo postaviti prvo zgradbo bodočega tehnološkega mesta. Dobre volje sta bila tudi Viktor Tanjšek in Jani Kobal, ki ju je država postavila na prvo mesto v Elektru Celje oziroma celjski Zavarovalnici Triglav, oddahnil si je najbrž Uniorjev Gorazd Korošec, ker ga je pustila na miru in na istem delovnem mestu. Leto 2007 bo, napovedujejo ekonomski analitiki, še bolj ugodno. In Celjani bodo, če nič drugega, dobili še vsaj dva trgovska centra. In v središču mesta bodo najbrž zaprli še kakšno trgovino. JANJA INTIHAR
Medij: Novi tednik Celje
Avtorji: Intihar Janja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 05. 01. 2007
Stran: 6
