Leto, ki odhaja, je bilo kot resničnostni šov. V prvih epizodah je nastopal spremenjeni predsednik države Janez Drnovšek, v zadnjih člani rpmske družine Strojan. Pomembno vlogo v šovuje imela tudi policija, natančneje specialci, ki so posredovali tako na slovensko-hrvaški meji, pri Hotizi, kot v Ambrusu. Veliko epizodje bilo dobro zrežiranih, v nekaterih so iz muhe skušali narediti slona. Biloje leto, ko sejepo poldrugem desetletjn poslovil tolar in ko smo odštevali dneve do uvedbe evra. Hredsednik državejanez Drnovšek, ki je presenetil s povsem drugačnim življenjskim slogom, je tista oseba, ki se je v letu 2006 največkrat pojavila na naši naslovnici.
»Ste videli, kako so zacvilili v Magu, potem ko sem napisal nekaj o medijskem politkomisarju? Spet velja, če mačku stopiš na rep... Pa so aktivirali vsa svoja težka orožja...« je četrtega avgusta na spletni strani Gibanja za pravičnost in razvoj zapisaljanez D. Predsednikov obračun z Magom je bil posledica intervjuja s Petromjambrekom, ki smo ga objavili v 31. številki. Sogovornik je nanireč dejal, da ima Slovenija s predsednikom smolo in da je profesionalno deformiran. Zamera do Maga je bila toliko večja, ko smo na naslovnici 28. junija objavili ekskluzivno fotografijo predsednika, ki se je onesvestil med osrednjo proslavo ob dnevu državnosti na Trgu republike. Sredi avgusta pasmo razkrili, da je Drnovškov urad v prvi polovici leta potrošil nad 60 odstotkov njemu namenjenega proračunskega denarja, od tega največ, 120 milijonov tolarjev, za eksotična potovanja. Leta 2006 so v Magu odmevale še nekatere teme, ki so jih povzemali tudi drugi mediji. Razkrili smo kapitalsko mrežo mariborske škofije v slovenskih podjetjih in ugotovili, da upravljajo 74 milijard tolarjev privatizadjskega prernoženja. Na tradicionalni lestvici, ki jo objavljamo po prvoniajskih praznikih, smo letos našteli že 33 tolarskih milijarderjev v delnicah... Prvič v dvanajstletni zgodovini Maga pa smo objavili intervju z bivšim predsednikom države Milanom Kučanom. • SILVESTER ŠURLA, IGOR KRŠINAR, NENAD GLUCKS, MARKO MEDVEŠEK, ROK ŠOIMC, ELVIRA MIŠE, POLONA ŠEŠKO _' Ambrus: Po napadu na domačinaje Ambrušanom konec oktobra prekipelo. dovolj so imeli trpinčenja clancp/ dnjžins Strojan 'a btžnjega romskega naselja. Zoper te je bilo v zadnjih ietih podano tef sedemsto ovadb. Po protestih krajanov so se Romi v spremstvu policije preseiili v postojnski begunski center, gradbena inšpekdia pa je njihove na črno zgrajene objekte porušila. k~ Antlrej Bajuk: Bruseljski tednik European voice ga je izbral za evropskega dosežkaoa feta. Slovenija bo namreč edina med novimi članicami EU leta 2007 uvedla evro, za kar je najbolj zaslužen finančni minister. Po njegovi zaslugi tudi ne bo enotne davfine stopnje, ki so jo predlagali mladi ekonomisti. '''',,,~;':! Zoran Jankovic: Zmagal je že v prvem krogu volitev za Ijubljanskega župana. Prejel je več glasov kot SLS na državni ravni. Njegova lista bo imela vecino v mestnem svetu, na njej so se znasli frakcija LDS, pol nekdanje Mercatorjeve uprave in nekateri estradniki. Njegovo neodvisno kandidaturo je podprl Milan Kučan. 2. Dmovškovo gibanje: Po izstopu iz LDS je predsednik države ustanovil Gibanje za pravičnost in razvoj, Nekateri povabljeni poslanci so pobudo razumeli kot ustanovitev nove stranke, toda občni zbor je bil bolj podoben srečanju vegetarijancev in duhovnjakov. Nekaj članov gibanja je nastopilo na lokalnih volrtvah, vendar neuspešno. 3. Lokalne volttve: Zmagovalci so bili izvoljeni župani, najvec je bilo nestrankarskih. Med strankami se je najbo-Ije odrezala SLS, saj je dobila dve mestni občini. Na svetniških volitvah je najboljši HS dosegla SDS. ki je premagala LDS, tudi SDje izboljšala rezuftat, čeprav je izgubila župana v dveh največjih mestih. 4. Davčna reforma: Financni ministerAndrej Bajukje konec avgusta predstavil paket sprememb, ki bodo začele ve-Ijati z novim letom. Vlada seje dokončno odpovedala uvedbi enotne davčne stopnje, Bajuk pa je reformo primerjal s servisiranjem letala med poletom. Prenova davčnega sistema naj bi razbremenila prebivalstvo, pri čemer vlada zagotavlja, da se zaradi izpada davčnih prihodkov DDV ne bo dvignil. 5. PtlČJa gripa: Februarja je udarila tudi v Sloveniji, v okolici Maribora. Veterinarska uprava je začasno razglasila več območij s posebnimi zaščrtnimi ukrepi, Nekaj ogrožene perjadi so preventivno uničili, že aprila pa so se razmere normalizirale. 2. Gregor Virant: Eden najbolj izpostavljenih, a hkrati v javnosti dobro ocenjenih ministrov. Z zmanjsevanjem birokratskih ovir je njegovo ministrstvo bistveno olajšalo urejanje upravnih zadev državljanom in podjetjem. Kljub odporu nekaterih sindikatov minister uspešno koncuje urejanje sistema plač v javnem sektorju. 3. Mllan Zver: Šolski ministerje eden najbolj priljubljenih članov vlade. Po lanski odpravi eksternih izpitovje letos spremenil sestavo v svetih solskih zavodov, ki izbirajo ravnatelje. Po novem ucitelji ne bodo več mogli preglasovati staršev in lokalne skupnosti, saj bodo imeli v svetih vsi enako število predstavnikov. 4. Lovro Šturm: Slovenija sejestem pravosodnim ministrom končno resno lotila sodnih zaostankov. Po toči odškodninskih sodb z evropskega sodišca v Strasbourgu je bil sprejet zakon o varstvu do pravice brez nepotrebnega odlašanja, ki določa, kako oškodovanec lažje pride do odškodnine zaradi predolgega sojenja. 5. Janez Drobnlč: Potem ko so vse leto curljale informacije, da premier Janez Janša ni zadovoljen z njim, ga je decembra vendarle sklenil razrešiti. Minister za delo, družino in socialne zadeve si je medvedjo uslugo naredil s strategijo za dvig rodnosti, ki je predvidevala samoplacniški splav. Nad njim so negodovali tudi poslanci in zlasti sindikati. 2. Franc Kangler: Po izpadu dotedanjega mariborskega župana Borisa Soviča je v drugem krogu premagal še favorita največje vladne stranke Gregorja Pivca. V državnem zboru je zastopal barve SLS, zavzemal seje za decentralizacijo in slovensko lastništvo podjetij. Poslanski funkciji naj bi se odpovedal februarja. ~BIHF' 3. Bojan Srot: Veljal je za nespor1—,~ij nega favorita, zato ni presenečenje, E~|~aF~ da mu je še tretjič uspelo osvojiti žu1~~'jll panski stolček v Celju. Zmagal je v • ® fH prvem krogu z več kot 78 odstotki glasov. Poleg tega je v knežjem mestu slavila tudi njegova stranka SLS, Mesto bo vodil nepoklicno in živel od odvetniške plače. 4. Boris Popovlč: Pričakovano je že v prvem krogu pometel z vsemi tekmeci, zmagala je tudi njegova stranka, ki ima večino v koprskem mestnem svetu, Za nameček sta sestrski stranki slavili še v Piranu in Izoli, prvega je osvojil njegov županski kandidat, medtem ko bo o izolskem zmagovalcu odločilo upravno sodišče. 5. Damljan Perne: V prvem krogu je prejel okoli 24 odstotkov glasov, dotedanji kranjski župan Mohor Bogataj pa skoraj 48. V drugem je sledil preobrat, saj je zmagal. Spopad je bil kot bitka Davida proti Goljatu. Kot neodvisni kandidat s podporo liste Mladi za Kranj se je Perne otresel vseh strankarskih tekmecev. ) Matjaž Šinkovec: Slovenska obveščevalno-varnostna ageneijaje po Iztoku Podbregarju dobila novega čuka oziroma direktorja. Pred tem je bil Šintovec velepostanik pri Zahodnoevropski uniji v Brusiju. Kljub očitkom, da bo kot član SDS delal v interesu stranke, zagotavlja, da bo ščitil i2ključno interese države. . .) Jože Colaric: V dveh letih, kolikorje na vrhu novomeške Krke, je presegel svojega predhodnika Miloša Kovaača in dokazal, da nihče ni nezamenljiv. Tečaj Krkinih delnic je v tem času poletel v nebo. V začetku leta 2005 so veljale dobrih 80 tisočakov. danes pa na Ijubljanski borzi dosegajo že vrednost okoli 190 tisoč tolarjev. 2. France Arhar: Njegovo kandidaturo je predlagal Zbor za Ljubljano, podprli so ga prvaki SDS, NSI in SLS, toda že v prvem krogu ga je premagal Jankovič. Zbral je približno petino glasov, znatno več kot prejšnja županja Danica Simšič. Pred časom je neuspešno kandidiral za predsednika države, tudi mandatar ni mogel postati. 3. Gregor Pivec: Nastopil je kot samostojni kandidat s podporo SDS in NSI, osebno ga je podprl tudi premier Janša. V prvem krogu je zbral največ glasov, toda v drugem ga je premagal Kangler. V mestnem svetu bo sedel skupaj z Jožetom Glogovškom, nekdanjim predsednikom uprave NKBM, ki je bil izvoljen na njegovi listi. 4. Jelko Kacln: Potem ko je njegov predhodnik Tone Rop doživel poraz na državnih volitvah, je sam dobil klofuto volivcev še na lokalnih. LDS je padla s 23 na manj kot 15 odstotkov, največ so izgubili njegovi podporniki v stranki.PoanketahjojeprehitelašeSD.kargotovo ni dobra popotnica za januarski kongres. 5. Mohor Bogataj: Dotedanji kranjski župan je bil nesporni favorrt. v prvem kroguje zbral skoraj 48 odstotkov glasov. Podprle so ga SD, SLS, Desus in SMS, v drugem krogu pa še SDS, kar je bil verjetno razlog. da je izgubil svoje volivce. Takoje med poraženci pristal tudi poslanec Branko Grims, ki je stavil na napačnega konja, 2. Matjaž Hanžek: z izvolitvijo nove varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik se končuje njegov šestletni mandat. Letos je bil v središču pozornosti predvsem ob preselitvi romske družine iz Ambrusa na pritisk množice, kar je označil za konec pravne države. 0 tem je obvestil tudi inštitucije Sveta Evrope. 3. Pavle Čellk: Nekdanji šef uniformirane policije je podprl zahtevo policijskega sindikata, da bi morali biti policisti bolje plačani od paznikov, vojakov in carinikov. Zapletel seje v politične floskule, iz katerih je razvidno, da mu gre bolj kot za socialni položaj policistov za politične interese. 4. Tine Velikonja: V riikem obskurnem glasilu. kotje Zavezo imenoval predsednik države, je objavil komentar o zdravju dveh slovenskih politikov, Janeza Drnovška in Lojzeta Keterleta. Prvi po njegovem prihodnje leto ne bo več tlačil zemlje, drugi pa ne do leta 2010. S tem naj bi Velikonja izrazil protest nad alternativnimi zdravilci. 5. AndreJ Kurnlk: Ob ruše nju na črno zgrajenega objekta na Metelkovi v Ljubljani, zbirališča alternativnih umetnikov, žal pa tudi delomrzneževje bil spet v ospredju skrajni levičarski predavatelj na FDV, sicer spremljevalec izbrisanih v karavani, namenjeni v Bruselj, Na fakulteti poučuje predmet, ki mu je pisan na kožo; politični ekstremizem. 2. Franjo Bobinac: Skupina Gorenje, ki jo vodi, bo letos ustvanla rekordnih 257 milijardtolarjevcistih prihodkov od prodaje, prihodnje leto pa jih načrtujejo že okoli 288 milljardali 1,2 milijarde evrov. Bobincu države sicer ni uspelo prepričati za najmanj 50-odstotno dokapitalizacijo, bodo pa v Gorenju sestavljali vojaške oklepnike patria. 3. Boško Šrot: Vodi slovenski holding pijač. v katerega poleg Pivovarne Laško spadajo še Pivovarna Union, Radenska in Fructal. Prva skupaj z Istrabenzom lastniško obvladuje Mercator in si prek njega zagotavlja prodajne poti v republikah nekdanje Jugoslavije. 4. Igor Bavčar: Pravi, da bo na čelu Istrabenza še najmanj šest let. Razmišlja o menedžerskem odkupu. Prvo dejanje naj bi se zgodilo že letos, ko je Poteza prevzela največjega lastnika Istrabenza - Maksimo holding. Država se namerava iz Istrabenza lastniško umakniti v dveh letih. 5. Marko Kryžanovski: Največja slovenska energetska družba, ki ima zadnje leto novo, pomlajeno vodstvo z njim na čelu, se je začela povezovati z ruskim Lukoilom. Konec avgusta sta sklenila okvirnj sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja za prodajo naftnih derivatov, v katerem bo imel Petrol 52-, Lukoil pa 49-odstotni lastniški delež. „ ;/' IžOla; Potem ko je občinska volilna komisija, katere član je bit tudi mož prejšnje županje Brecte Pečan. razglasila njeno zmago z dvema glasovoma prednosti pred protikandidatom Tomislavom Klokočovnikom, je občinski svet ugodil njegovi pritožbi. Pritcžbo Pecanove zdaj rešuje sodišce. < ;„;' Danllo Kovačič: Predsednik republike Janez Drnovšek je na zacetku leta pomilostil pravnomočno obsojenega igralniškega barona iz Hita. ki je v zaporu na Dobu in psihiatrični bolnišnici v Polju preživel le nekaj dni. Kovačičeva pomilostitev. kijoje obsodila tudi pravna stroka. je bila škandal teta. 2. Altima: Skrivnostna družba s Kajmanskih otokovje aprila objavila ponudbo za odkup 24,99 odstotka Mercatorjevih delnic po . ceni 41 tisoč tolarjev. Za njo naj bi stala srbski tajkun Milan Beko in Miroslav Miškovič, lastnik največjega srbskega podjetja Delta holding. Attimije svoje delnice prodala le razrešena Mercatorjeva uprava z Zoranom Jankovičem na čelu. 3. Aktiva Invest: Mali delničarji te družbe, ki so svoje certifikate zaupali v upravljanje Darku Horvatu, so januarja prejeli obvestilo, da so upravičeni do odškodnine, ker so jih razlastili. Po njihovem burnem odzivu sije Horvat premislil in nominalno vrednost nove Aktive Invest z milijona spet spustil na tisoč tolarjev. 4. Onkološkl inštitut: Kirurg Erik Brecelj je spomladijavnost pretresel s pismom o tamkajšnjih dramaticnih razmerah. Preselrtev v nove, že zgrajene prostore seje zavlekla zaradi zapletov zjavnim razpisom za nakup operacijskih miz. Ministrstvu za zdravje gaje nato le uspelo izpeljati in jeseni montirati mize, toda inštitut se v nove prostore še ni preselil. 5. Drugorazredni izdelki: Kot prvi medij v EU smo razkrili, da nam multinacionalka P&G prodaja pralni prašek ariel slabše kakovosti, kot ga je mogoče dobrti v starih članicah. Pri nadaljnjem raziskovanju smo še ugptovili, da podobno počnejo tudi druga mednarodna podjetja, kot so Ferrero, Reckitt & Benckiser, P&G, Master foods, Colgate Palmolive in Kraft foods. 2. Drnovškova potovanja: Čeprav poziva k pravicnejši razdelitvi dobrin.je sam s svojimi potovanji zapravil 120milijonovproračunskih tolarjev, za modrokrvne goste in Indijance pa dodatnih trinajst. Ko mu je zmanjkalo za elektriko in snažilko.je od vlade zahteval več denarja. Dobil je še 60 milijonov. 3. Vzajemna: Poskus preoblikovanja zdravstvene zavarovalnice v delniško družbo je bil z novelo zakona o zdravstvenem zavarovanju ustavljen. Vodstvo z Markom Jakličem na čelu je na svojo stran dobilo le Jelincičevo SNS, vse druge stranke so poskusu divje privatizacije nasprotovale. 4. Pavle Rupar: Poslanca SDS je odnesla afera, ki jo je zrežirala njegova nekdanja Ijubica Ksenija Slak v sodelovanju s tabloidom Direkt. Mediji so poleg intimnih podrobnosti o njunem odnosu razkrili, da poslanec dveh stanovanj ni prijavil Kosovi komisiji za preprecevanje korupcije. 5. Piramlda: Nestrpni protiromski govor prvaka SNS Zmaga Jelinčiča v tej televizijski oddaji je povzročil splošno zgražanje. Oddajo, ki ima še vedno porodne krce, so obsodili tudi v programskem svetu RTV, iz katerega so ob tem izstopili Spomenka Hribar, Tanja Lesničar Pučko in Vlado Miheljak. 2. Silvo Plut: Zaradi okrutnega umora Ljubice Ulčarso 38-letnega Pluta na Ijubljanskem okrožnem sodišču obsodili na 30 let zapora. Zaradi umora Ulcarjeve, poskusa umora njenega moža Mirka in grdega ravnanjem z njim bo moral odsedeti 40 let in pet mesecev. 3. Milica Makoter: Sodni senat višjega sodišča v Mariborujije izrekel oprostilno sodbo. Odločitevje oprl na mnenje izvedenca iz VViesbadna, ki ni mogel ugotoviti, ali je obtoženka napisala sporne lističe z navodili za uporabo mobilnega telefona, po katerem naj bi bil narocen umor njenega moža Janka Makoterja. 4. Davorin Sadar: Prvega moža propadlega Dadasa so pred kratkim izpustili iz zapora. kjer je presedel triletno zaporno kazen zaradi zlorabe položaja. s katero sije pridobil za 18,4 milijona tolarjev protipravne koristi. Sredi januarja ga caka novo sojenje, tokrat zaradi goljufij. 5. Igor Lah: Je eden redkih pidovskih baronov, ki mu tožilstvo očita zlorabo položaja in pravic. Gre za več spornih transakcij z Mercatorjevimi delnicami v letu 1996, ko je bil Lah še direktor družbe za upravljanje Divida (pidi Kompas). Med tranzicijo se je dokopal do premoženja v številnih podjetjih, katerega vrednost dosega več ,113'•1;~ ••~ Evro: Z novim letom bo tolar zamenjal evro. kar bo mnogim Slovencem, neveščim preracunavanja, povzročalo preglavice. Kljub drugačnim obljubam so trgovci že in še bodo zaokroževali cene navzgor. Pretvorba na bančnih racunih bo samodejna. za silvestrovo pa bankomati ne bodo delovali od 21. do 24. ure. Janez Drnovšek - Mlsll 0 življenju In zavedanju: slovensto prodajno uspešnico leta avtor že predstavlja -v tujini, ki pa se v nasprotju z domaco javnostjo na novo. ezotericno podobo predsednika. ki v knjigi poglobljeno razmišlja o mirti na svetu ter ohranjanju narave in zdravja, odziva tudi nekoliko posmehljivo. .' Nepr|)etna resnica: Nekdanji ameriški podpredsednik Al Goreje s svojm dokumerrtarcem o globalnem segrevanju potrkal na vest razsipnega Zahoda, ki s potrošniskim načinom življenja uničuje ozračje in svet morda vodi v propad. Gore umirjeno in občasno duhovito prikazuje stisko Zemlje ir> svari. da se človeštvu čas za ukrepanje hitro izteka. 2. Patrla: Obrambno ministrstvo je podpisalo pogodbo o nakupu 135 bojnih pehotnih vozil, vredno 66.6 milijarde tolarjev, ki naj bi jih dobili od leta 2008 do 2013. Izdelala jih bo finska Patria, kar je povzrocilo veliko hude krvi pri neizbrani Sistemski tehniki. Ponudba Fincev naj bi bila cenejša in boljša, poleg tega bo delo dobilo več Slovencev. 3. Triglav: Novi simbol ni všec skoraj nikomur. Oblikovalci so pozvali k razveljavitvi natečaja, češ da je znak najustreznejši za krvodajalsko akcijo, poleg tega je zelo podoben slovaškemu. Kljub večnim težavam s prepoznavnostjo se projekta očitno ne znamo lotiti multidisciplinarno. Zadnjo besedo bo imela vlada. 4. Kosti: Skoraj vsakic, ko kje v Sloveniji zakoplje bager, se pnkažejo kosti. Našli so jih v Konfinu, Arehu, Lescah, Lovrenški grapi pri Škofji Loki... Strokovnjaki analizirajo ostanke po vojni pobitih, karje zaradi vedno novih grobišc dolgotrajno delo. Evidentiranih lokacij povojnih pobojev je vec kot petsto. 5. Krlž: Slovenska katoliška cerkev, še posebno mariborska nadškofija, se je zapisala med zmagovalce tranzicije. Mirko Krašovec, ravnatelj mariborske nadškofijske uprave, prek družbe Gospodarstvo rast upravlja okoli 74 milijard tolarjev premoženja. V posredni lasti cerkve so med drugim Belinka, Helios, Papirnica Goricane, T-2... 2. Več avtorjev - Enotnl v zmagl: petnajst let po osamo svojitvi smo koncno dobili obsežnejšo publikacijo, ki poglobljeno in z obilico faksimilov izvirnih dokumentov govori o obdobju med letoma 1990 in 1992, ko sejetudi vvojni za Slovenijo izoblikovala slovenska država. 3. Brina Svit - Odveč srce: Slovenska pisateljica je roman, katerega dogajanje je postavljeno na Bled, v Ljubljano in Pariz, najprej napisala v francoščini in ga z naslovom Un coeur de trop izdala pri ugledni francoski založbi Gallimard. Tamkajšnja akademija ga je nagradila s književno nagrado Mauncea Genevoixa, zelo opazen pa je bil tudi med slovenskimi leposlovnimi deli leta. 4. Ana Jud - Operaclja Direkt: Gotovo najbolj razvpita slovenska knjiga iztekajočega se leta, ki ji je avtorica že dodala še eno nmedijsko škandalozno" delo Dosje Rokomavhi. Zavidanja vredna in prodajno uspešna kvantiteta pa žal nima dosti skupnega s kvaliteto pisanja. S.AIešČerln-NaJbolJše moštvo: Izpod peresa člana uprave Mercatorja in enega od nastopajočih v deluje na prodajne police prišla knjiga o vzponu in razrešitvi Zorana Jankoviča, verjetno najbolj patetična in s predvolilno kampanjo obarvana književna zgodba leta, 2. Plratl s Karlbov 2.: V nadaljevanju uspešnice izpred treh let Johnny Depp v vlogi opitega, vase zagledanega pirata Jacka Sparrovva ni več presenečenje, a občinstvo se ekstravagantnega morskega razbojnika še zdalec ni naveličalo. Drugi del Piratov s Karibov je najuspešnejši film leta, že prihodnje poletje pa lahko pričakujemo tretji del in konec piratske trilogije. 3. Dvojna Igra: Legendarni režiser Martin Scorsese ima letos morda najvecje možnosti za osvojitev oskarja. Njegov film o bostonskem podzemlju in nevarnem življenju krtov na pravi in napačni strani zakona, z vrhunsko igralsko zasedbo (DiCaprio, Nicholson, Damon),je vrnitev k žanru, ki mu je prinesel največje uspehe, novi vrhunec pa je še pred njim. 4. Borat: Britanski komik Sacha Baron Cohen je s svojo komično stvarrtvijo, kazahstanskim novinarjem Boratom, Američanom nastavil ogledalo, in zrcalni odsev ni najprijetnejši. Lažni dokumentarec o Kazahstančevih izkušnjah v Ameriki, kjer neumnost resničnih Ijudi pogosto zasenči igrano Boratovo bebavost, je eden najbolj izvirnih in zabavnih filmov leta. 5. Kratkl stlkl: Iskanje slovenskega filma leta običajno ni zahtevno in tudi letos so Kratki stiki prepricljivo presegli pičlo konkurenco. V prepletajočih se zgodbah drame je Tjaša Železnik z upodobitvijo treh likov upravičila zaupanje režiserja Janeza Lapajneta, ki je, tako kot v svojem prvencu Šelestenje, dal igralcem veliko prostora za improvizaciio. Anže Kopitar: Mtadi član moštva Los | Angetes Kings, nas prvi in doslej edini predstavnik :! v ameriški poklicni hokejski ligi NHLJe s svojimi 1 igrami postal senzadja in napovedal. da se v me-1 stu angelov razvija najboljSi slovenski hokejist vseh < časov. Je eden najboph novincev v ligi in pri de-1 vetnajstih najbdjši igralec moštva, za katerega je j nekoč nastopal sam Wayne Gretzky. I ' , Joža I» Damijan: Plesal je eno samo ! žimo. Minister za razvoj je postal na prvi ziniski, dan, odstopil je na prvega pomfadnega. Usklajeval j je projekt gospodarskih in socialnih reform. vendar: ni razurrel nujnih kompromisov v politiki. Nato se ' je pretevil v kritika vlade. ker naj ta z reformami ne bi mistila resno. ;• t ''/ Aleks Štakul: Na začetku leta je pro-' gramski svet RTV izvolil njegovega naslednika na : položaju generalnega direktorja zavoda. on pa zciaj. opravlja projektno dalo za pol manjšo plačo kot prej. Računsko sodiščeje sicer ugotovilo kup nepravilno-' sti pri poslovanju RTV pod njegovim vodstvcxn. • 2. Petra Majdlč: Čeprav so smučarski tekači še vedno v senci alpskih smučarjev in skakalcev.jihje Majdičeva letos gladko prekosila. Z rezultati na najvecjih tekmovanjih, naj gre za svetovni pokal ali olimpijske igre, redno upraviči, celo prekorači pričakovanja, in zgolj vprašanje časa je, kdaj bo javnost dojela, da zimskih šampionov ne najdemo le na strminah. 3. Matlc Osovnikar: Beli fantje ne tečejo, če pa že, navadno gledajo pete temnopoltih tekmecev. Izjema je naš najobetavnejsi tekač na kratkih progah, ki si j'e na evropskem prvenstvu v Goteborgu pritekel bronasto kolajno na sto metrov z novim državnim rekordom 10,14, Trenutnoje najhitrejši Slovenec, dvomljivci so vabljeni, da ga izzovejo. 4. Peter Mankoč: Letos ni med kandidati za slovenskega športnika leta, čepravje s stalno formo in vnovicno. že sedmo zaporedno zmago na sto metrov mešano na evropskem prvenstvu v 25-metrskih bazenih potrdil svoj primat v evropskem in slovenskem plavanju. Z zlatom in še srebrom na 100 metrov deltin je spet dvignil raven slovenskih predstav na velikih tekmovanjih. 5. Janl Brajkovlč: Slovenski ko tesarji doslej niso pisali velikih zgodb na Tour de Franceu ali Giru d'ltalia, toda z njim se to prav lahko spremeni. Nekdanji svetovni mladinski prvak je sijajen v kronometru, ki daje končne zmagovalce največjih dirkaških preizkušenj. Član moštva Discovery. za katerega je pedala vrtel Lance Armstrong, ima izvrstno izhodišče za prihodnost. 2. Tomo Krlžnar: Nihče ne dvomi o njegovih dobrih namenih in iskreni želji pomagati žrtvam genocida v Sudanu. A zaradi trmoglavega izzivanja usode je pristal v zaporu, si nakopal status nezaželene osebe vtej afriški državi, povzročil glavobol slovenski diplomaciji in razgalil čudaška mirovniška prizadevanja slovenskega predsednika. Veliko hrupa za nič. 3. Metod Trobec: Maja se je v Dobu obesil. V krušni peči domačije v Dolenji vasi pri Polhovem Gradcuje sežgal šest Ijubic in bil 1980. obsojen na smrt, karje sodišče spremenilo v dvajset let zapora. Kazen je bila po napadu na sojetnike podaljšana do leta 2015. K samomoru sta ga verjetno napeljala rak prostate in materina smrt. 4. Emll Šlrlc: Če sodimo po lanskem zmagovalcu Bara Andreju, je letošnjemu prvaku usojenih le odmerjenih pet minut in niti sekunda več. Po dveh sezonah resničnostne oddaje je najbolj znana udeleženka Bara razgaljena plavolaska Alma, Laščan Emil pa razen natakarskih spretnosti nima drugih talentov, še manj potrebnih oblin. 5. Gregor Ooloblč: Bil je že odpisan, vendar se pojavlja v ozadju političnih iger. Med drugimje sodeloval pri kampanji Zorana Jankoviča in Mateju Lahovniku svetoval odstop z mesta podpredsednika LDS. Pred koncem leta je še sam izstopil iz stranke in pokritiziral tako Ropovo kot Kacinovo skupino. 2. Nlko Toš; Potem ko mu je pred letom Janševa vlada odpovedala financiranje Politbarometra, mesečne raziskave javnega mnenja, ki so jo opravljali na njegovem centru pri FDV, je utonil v pozabo. Manipulacije z anketami je razgalil sociolog Matej Makarovic. Toš javnega mnenja ni samo meril, ampak ga je skušal tudi ustvarjati. 3. Ivo Hvallca: Novogoriško sodišče je po več mesecih zavlačevanja septembra končno upoštevalo odločrtev vrhovnega in nekdanjemu poslancu nehalo rubiti po 230 tisočakov od mesečne pokojnine. Nikolaj Žibret, ki je pred leti od njega iztožil odškodnino za besede, izrecene v parlamentu, mu bo moral vrniti tri milijone tolarjev. 4. Mlša Molk: Njeno razgaljeno oprsje na plaži grškega otoka. objavljeno v Novi.je zbudilo ugibanja, ali se nekdanja prva dama slovenske televizije skuša sama v dogovoru s tabloidom spet izstreliti v družabno orbito. Sicer pa ji nič ne manjka, še vedno ima zajetno plačo na RTV, kjer skrbi za izvajanje evropskih projektov EBU. 5. Tone Rop: Premier, kije Slovenijo popeljal v EU in Nato, v zadnjem času deluje le še iz ozadja, Danes je samo še formalni vodja poslanske skupine, v javnosti pa skoraj ne nastopa. Prav tako ni več med glavnimi kritiki Jelka Kacina, zasenčil ga je Slavko Gaber. 9
Medij: Delo - Mag
Avtorji: Kršinar Igor,Šurla Silvester,Medvešek Marko,Glucks Nenad,Miše Elvira,Šonc Rok,Š
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Tema tedna
Datum: 27. 12. 2006
Stran: 21
