Usoda Ljubljanskih mlekarnje zrcalna podoba "moči ekonomske demokraciievSloveniji" MIRKO MUNDA Ljubljanskemtekame ostajajo (za zdaj) v slovenskih rokah. Večmesečne negotovosti med zaposlenimi v tem podjetju, kmeti, strokovno in laično javnostjo, delno tudi mcd politiki m predstavniki države je konec, kajti mednarodni investicijski sklad Salford iz Londonaje preklical svojo namero, da odkupi več kot 50-odstotni delež največje slovenske mlekame, ker da ta "ni v pričakovani kondiciji".
In zakajje ta zgodba, le drobec v slovenski privatizacijski pahljači oziroma v vsakodnevnih lastniških spremembah gospodarstva, toliko zaposlovala tako širok krog l}udi? Ker so Ljubljanske mlekame eno od najbolj pomembnih slovensldh žlvilskih podjetij, od kateregaje odvisnih več tisoč kmetov, pridelovalcev mleka, njegova usoda pa je tudi zrcalna podoba "moči ekonomske demokracije v Sloveniji", kot pravi dr. Ludvik Toplak, profesor na Pravni fakulteti v Mariboru. Zapleteno? Prenapihnjeno? Niti najmanj. Misel prof. Ludvika Toplaka teme-Iji na 150-letni tradiciji zadružništva v Evropi, edinega "socialnega korektiva individualistične kapitalistične požrešnosti. Slednja namreč družbo zreducira na majhno Stevilo izredno bogatih in ogromno množico odvisnih Ijudi." Kdo žali kmečki stan______ Da bi se izognili tej nevarnosti, je bil leta 1992 spwjef zakon.o zadrugah, ki naj bi (tudi) vS16vem}i po spremembi gospodarskega m družbenega sistema vzpostavil v zadružništvu lastninsko m gospodarsko povezano poslovno strukturo od primame pridelave prek predelave, dodelave ter trgovine do financ m stroke. Samo ta model, so vedeli snovalci zakona o zadrugah, bo ustvaril pogoje za oblikovanje srednjega sloja (njegov del ]'e tudi zadružništvo), brez katerega m družbene stabilnosti. Zakon o zadmgah paje že na začetku trčil ob visoke ovire. Ludvik Toplak, eden od avtorjev tega pomembnega zakona m ob njegovem nastanku predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine Republike Slovenije, se spominja: "Na enem od sestankov sem predlagal, naj zadružna zveza in kmečka zveza organiziratasistemsko izobraževanje kmetov, da bodo ti sposobni voditi zadruge po novih načelih. Neki kmečki funkdonar pa mi je ugovarjal, češ, Ludvik Toplak žali kmečki stan, reči hoče, da smo kmetje nori, da moramo iti v šolo. Ker mu je večina prikimala, mi je bilo že takrat jasno, kdo bo še naprej obvladoval to področje in kdo bo zmagovalec v tej temeljni politični dilemi. Toliko bolj, ker so iz zakona črtali člen, kije - kotje pravilo v evropski zadružni zakonodaji - terjal obvezno zadmžno revizijo." Zato, pravi Toplak, zadružna zveza ne more nadzorovati zadrug, preobsežna zadružna birokracija je obdržala moč, kot jo je imela prej, zadružni sistem m uresničil ciljev, ki jih je zasledoval zakon o zadrugah. Krivca vidi v pomanjkljivi zakonodaji in šibki zadružni zavesti. Kerje bila slednja v Sloveniji za dolga desetletja prekinjena, kmetje ne dojemajo, kako pomembna je solidarnost, ki se edina lahko upre dmžbenemu individualizmu v gospodarstvu. Pravična delitev dohodka___ Evropsko zadružništvo, nadaljujeprofesor, temelji na pravični delitvi dohodka cele reprodukcijske verige, kijo sestav-Ijajo povezani kmetje in gozdarji, predelava, trgovina, zadružne banke ter inštituti. Da bi mali kmetje, ki v Sloveniji prevladujejo, lahko preživeli, da bi "svojo" industrijo lažje obvarovali pred prevzemi injo, ker so z njo usodno povezani, obdržali v slovenski lasti, so snovalci zakona o zadrugah predlagali, naj bovkmečkihrokahvečinski, 55-odstotni delež živilskih podjetij. Ampak spet so zmagali nasprotniki te ideje in predlagani delež znižali na 45 odstotkov. Ker ni zadmžne revizije, danes riihče natančno ne ve, koliko zadružniškega lastništva je še v živilskopredelovalnih podjetjih. Morda ni prehudo pretiravanje ocena, ki jo je nedavno izrekel neki kritik prodaje zadružnih lastniških deležev v slovenski živilski industriji: "Slovenske zadruge so v zadnjih 15 letih zapravile m uničile več, kot je sodalizem v 45 letih..." Zadružništvo pa ni v krizi samo pri nas, pod vplivpm ameriške globalistične individualistične e-konomVe.se je razvodenelo tudi v Evropi, opozarja LudvikToplak: "A medtem ko Evropa ponovno išČe svojo identiteto in hoče vzpostaviti ravnovesje med kapitalistiino podjetniško in sodalno tržno zadružno zakonodajo, je v Sloveniji v zadnjih 15 letih zmagala privatizacijska filozofija, ki ji zakon o zadrugah ni nikoli ustrezal. Še enkrat ponavljam: v Sloveniji smo na razpotju med individualistfčnimi liberalističnimi kapitalističnimi ambicijami močnih finančnih centrov moči ter med solidamostno organizirano dmžbo. Gre za temeljno nacionalno politično vprašanje, za obstoj in razvoj Slovenije kot nadje, za gospodarsko, sodalno stabilnost družbe, za našo kulturno identiteto. Zadružništvo je namreč ključ, ki zagotavlja stabilnost m preprečuje preveliko sodalno diferendadjo sistema. Žal nekateri naši mladi ekonomisti zagovarjajo ideje, ki so jih ameriški ekonomski teoretiki pred 15 ali 20 leti imenovali latinoamerikanizacija postsodalističneEvrope." Pretrgane vezi_________ Če se vrnemo k uvodoma omenjenim lastniškim turbulencam v Ljubljanskih mlekamah in to zgodbo razširimo na druge slovenskc mlekarne, je treba najprej dodati, da skrb, ali bo domače mlekarstvo ostalo v domačih rokah, najeda skrb zbujajoče dejstvo, da skorajda četrtino slovenskega naleka vsak dan odpe-Ijejo v dstemah v - Italijo. In to ne le z domidlnih območij Ljubljanskih mlekarn, kar je že splošno znano, ampak tudi s ptujskega konca. Vezi med rejd in mlekarnami, torej v zadružni reprodukcijski verigi, so vse bolj pretrgane, menda zaradi boljše cene mleka na drugi strani naše zahodne meje. Ampak, pravijo poznavald, teh kratkovidnih odločitev bi bilo hitro konec, če bi postali večinski lastniki slovenskih mlekarn rejd m ne zadruge v njihovem imenu. 0 tem je na seji odbora državnega zbora za kmetijstvo lani novembra razmišljala tudi "odstopljena" ministrica Marija Lukačlč: "45-odstotni delež zadrug pri lastninjenju živilskopredelovalne industrije je bil določen izključno zaradi zavarovanja interesov kmetov. Če zadruge niso bile dovolj zrele, da bi uresničile ta dlj, najbrž ni kriva država, ampakje treba iskati razloge drugje. Ko se je pojavila nevarnost, da Ljubljanske mlekarne prevzame tuji lastnik in da se ne bi ponovilo, kar se je s Tovarno sladkorja Ormož, ki so jo zadruge prve prodale tujcem, sem se povezala z nekaterimi zadrugami, ki se pripravljajo na odkup Pomurskih mlekarn. V lastništvu te mlekame, ki naj bi se povezala s pretežno zadružno celjsko mlekarno, naj bi ubrali drugačno pot, in sicer tako, da bi postali lastniki kmetje, ki mlekarni prodajajo mleko." Kaže, da se je ta ideja uresničila. Zadruge Gornja Radgona, Klas Križevci, Kmetovalec Ljutomer in Pomurska mlekarska zadruga, pre]' 20-odstotne lastnice Pomurskih mlekam, so namreč zadnje dni lanskega leta odkupile 39-odstotni delež tega podjetja, želijo pa še nekaj več kot sedemodstotno državno lastnino. S kapitalsko m odškodninsko družbo se menda zdaj pogajajo o ceni. "Za nakup delnic smo se odločili zato, da jih ne bi kupil kdo iz tujine. Mlekarno hočemo ohraniti v slovenski lasti in tako zagotoviti, da bodo imeli kmetje komu oddajati mleko, saj je prireja mleka na našem območju najpomembnejša kmetijska panoga," je povedal Janko Rlhtarič, direktor kmetijske zadruge Gornje Radgone, spremembe v lastništvu pa je potrdil tudi Ivo Rotdajč, direktor Pomurskih rnlekam: "Zadruge, ki so imele doslej okoli 22 odštotkov lastnine v našem podjetju, so prek družbe pooblaščenke povečale ta delež na 59 odstotkov. Dogovorili smo se tudi, da bodo novi lastniki mlekarne kmetje, res pa tega direktorji zadrug ne obešajo na velik zvon. Naj še dodam, da so kmetje to idejo sprejeli z navdušenjem, kajti bolj kot posredovalci mleka - zadruge - se zavedajo, da bi jih moralo, če ne bi bilo več mlekame v Murski Soboti, vsaj 40 odstotkov takoj izprazniti hleve." Skoraj 2500 kmetov iz Prekmurja in Prlekije (kmetje s ptujskega območja, od koder tudi vozijo mleko v Mursko Soboto, se za ta korak niso odločili) naj bi do konca marca tudi formalno postali večinski lastniki soboške mlekarne. Za zdaj je lastnica skoraj deset tisoč delnic (kupili sojihpo 95,97 evra oziroma 23 tisoč tolarjev) Kmetijska zadruga Gornja Radgona, ki pa jih mora po sklenjem pogodbi v treh mesecih prodati Pomurski specializirani kmetijski (mlekarski) zadrugi ter zadrugama Klas iz Križevcev pri Ljutomeru in Kmetovalec iz Ljutomera. Zadruge bodo delnice kupile (najele bodo posojila ali pa so jih že) v imenu svojih članov, ti pajih bodo postopno plačali z izkupičkom od prodanega mleka. Kdaj spet na zeleno vejo?____ LudvikToplak pa ob tem svari pred morebitnimi pastmi, kajti: "Naš zakon o podjetjih je sicer kopija nemškega, a so iz njega pod vplivom kapitalistične individualistične filozofije in privatizacijskih teženj črtali člene, ki govorijo o zaščiti malih delničarjev. To pa kmetje zagotovo so oziroma bodo. Ko bodo dobili lastnino, bodo v vsakem primeru ostali manjšinski in razdrobljeni delničarji, ne gre pa tudi pozabiti, da je človek individualist, institucionalni lastnik pa se obnaša skladno s tem dejstvom." Kakorkoli, Ivo Rotdajč je tudi potrdil, da se Pomurske mlekarne ponovno pogovarjajo o povezavi s celjskimi mlekarnami in da ima podjetje, ki ga vodi, izgubo. "Lansko poslovno leto smo končali z 1,66 milijona evrov," razkriva sicer neljube podatke, "predlani 2,92 in leta 2004 3,755 milijona evrov. Vzrokov za slabe poslovne rezultate je več, omenim naj samo izgubo fzvoznih subvencij po vstopu Slovenije v Evropsko unijo v višini 6,25 milijona evrov, vse hujšo konkurenco m povezovalne procese. Pomurske mlekarne so se v preteklih letih povezale s ptujsko ter z mariborsko in Ijutomersko mlekarno, kar nas je kapitalsko precej izčrpalo, res pa smo s temi povezovanji uresničili več ciljev: povečali smo odkup mleka in zaokrožili proizvodni program, zapolnili in celo razširili smo tržne niše. Izgubo zmanjšujemo iz leta v leto, povezava s celjsko mlekamo, za pogovore o tem so nas naši nadzomi organi oziroma lastnikižepooblastili.panasbo, semprepričan, spet spravila na zeleno vejo." Kljub temu lahko rečem, da sta kobariška mlekarna in Agroind z rnlekarno in vinsko kletjo v relativni večinski zadružnilasti, zadruge so 75-odstotne lastnice tudi v celjski mlekarni, v Ljub-Ijanskih mlekarnah je bil njihov delež že v izhodišču pri 30 odstotkih, nizek pa je bil tudi v Pomurskih mlekamah. Dodam naj še, da si slovenski kmetje edini strateško želijo, da bi mlekarne v Ljubljani, Celju in Murski Soboti ostale na dolgi rok v njihovi večinski lasti. Seveda ob prestrukturiranju, delitvi delaitd. Še bistveno bolj težavna je situacija vldavniški in mesnopredelovalni dejavnosti, kjer sta v pretežno zadružnih rokah še samo dva obrata, klavnici v Škofji Loki in Mariboru. Zadruge imajo v svoji lasti klavnice in mesno predelavo v Sevnici, Metliki in Novem mestu, dejstvo pa je, da vse več slovenske živine zakoljejo - tudi storitveno - v avstrijskih klavnicah. Še najboljše so razmere vvinogradništvu in vinarstvu. "Cvičkova zgodba' se uspešno plete okoli Zadruge Krško, belokranjska črmna okoli metliške zadruge m terana okoli Vina Kras. V večinski zadružni lasti so tudi vinska klet Vipava in Goriška brda." Agrotehnika Gruda, Mesarija in prekajevalnica Litija, Bistriške mesnine, Slovenska Bistrica, Klavnica Jesenice, Mesna industrijaRadgona, Gomja Radgona, Meso izdelki Škofja Loka, Mesarstvo Jurij, Šentjur pri Celju, Meso Kamnik, Košaki, Tovama mesnih izdelkov Maribor, Klavnica Radovljica, Mesnine Celje, Mesna industrija Pomurka, Murska Sobota, Perutnina Ptuj, Agromerkur Murska Sobota, Jata Ljubljana Polje, Perutninski kombinat Pivka, Mesna industrija Zalog, Mesna industrija Primorske, Nova Gorica, Tovama mesnih izdelkov Postojna, Mesna industrija Ljubljana, MesoizdeIldTrbovlje, Kras Sežana, Mesarija Kmetijskega gospodarstva Kočevje, AgroindVipava 1894, Jeruzalem Ormož, Kmetijski kombinat Ptuj, Vino Bizeljsko, Brežice, Vinag Maribor, Vinakoper, Koper, Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica, Vinogradniško gospodarstvo Kapcla, Radgonske gorice Kmetijskega kombinata Gornja Radgona, Mlekopromet Ljutomer, Celeia, Arja vas, Mariborska mlekarna, Maribor, Ljubljanske mlekarne, Ljubljana, Mlekarna Kranj, Mlekama Ptuj, Pomurske mlekarne, Murska Sobota, Hmezad Export-import, Žalec, Tovarna močnih krmil KG Rakičan, Lipovci, Mlinopek MurskaSobota, Tovarna sladkorja Ormož, Agrokombinat Krško, Agraria Brežice, Ljutomerčan, Ljutomer. Martin Nose, direktor Zadružne zveze Slovenije, o tem, koliko zadružnega premoženja je še v slovenski živilski industriji: "Po zakonu o zadrugah iz leta 1992 naj bi zadruge dobile na osnovi sodelovanja v preteklosti 45-odstotni delež v lastništvu živilskopredelovalnih podjetij. Žal so se ob lastninjenju ti deleži v večini primerov zreducirali na bistveno nizje, ponekod pa so zadmge ostale celo brez skorajda vsega. Ocenjujemo, da so bili ti deleži v povprečju petinski, trenutno pa so zelo nepregledni, kajti zadružna zveza nima pravice do neposrednega vpogleda v delniške knjige. Ivo Rotdajč: "Kmetje so navdušeni, bolj kot posredovalci mleka - zadruge - se zavedajo, da bijih moralo, če ne bi bilo več mlekarne v Murski Soboti, vsaj 40 odstotkovtakoj izprazniti hleve." (Branko Žunec) Marija Lukačič;"V lastništvu Pomurskih mlekarn naj bi ubrali drugačno pot, lastniki naj bi postali kmetje. ki mlekami prodajajo mleko." (RobertBalen)' Ludvik Toplak: "Zadružništvoje edini socialni korektiv individualistične kapitalistične požrešnosti." (Janko Rath)
Medij: Večer
Avtorji: Munda Mirko
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 30. 01. 2007
Stran: 11
