KANAL A, 21.12.2006, E PLUS, 18:00
BOŠTJAN KLJUN: Tako, da malo poskrbimo za novoletno vzdušje in v tem novoletnem vzdušju je morda za nekatere, ali pa morda kar za vse, knjiga najprimernejše darilo. Kristijan Verbič, lepo pozdravljen, dobrodošel v našem studiu. Pisec, pisatelj Triumfa informacijskega kapitalizma.
KRISTIJAN VERBIČ: Dober večer.
KLJUN: Knjiga govori torej o, v bistvu pravzaprav uvodno vprašanje. Gre bolj za kritiko ali za opozarjanje, razlaganje nekega sistema?
VERBIČ: Ja, gre za oboje hkrati in še kaj več, upam. Če želimo primerno ravnati in se odzivati na izzive tega kar nam vsakodnevno življenje, nenazadnje družba in okoliščine prinašajo in v tem smislu ravnati tudi v prihodnje, moramo spoznati to prično stanje in razloge, ki so pripeljali do njega. Tako da jaz sem se s tem ukvarjal zadnjih 6 let, ko sem pisal to knjigo in se mi je zdel to prej ko slej moment, ki ga je treba upoštevati, če želimo dejansko ravnati primerno. Nenazadnje kot neke vrste vendarle priviligiranci v globalnem smislu, je toliko večja odgovornost na nas vseh, na sleherniku znotraj naše civilizacije, da se temu primerno odziva na današnji globaliziran svet.
KLJUN: Ampak informacijski kapitalizem, kapitalizem vemo, da je družbeni sistem, vemo, da ima tiste, ki so na nek način lastniki kapitala in tisti, ki zanje delajo. Ampak tukaj gre za, če prav razumem, za informacijo oziroma za računalnike. Informacijska družba, informacijsko, je pojem, ki nenazadnje označuje neko tehnologijo.
VERBIČ: Gre za to poimenovanje, informacijski kapitalizem je v našem prostoru novo, pa tudi sicer novo. Jaz ugotavljam skozi knjigo, da se je sama ekonomska paradigma v tem času, torej druge polovice prejšnjega stoletja zamenjala, predvsem iz naslova, recimo konca 60 let, v tem smislu vseh družbenih gibanj, ki jih lahko takrat zasledimo in kar je zanimivo, to ugotavljam tudi skozi knjigo z vsem pravzaprav znanstvenim aparatom in relevantnimi primeri, da so te stvari zelo povezane. Skratka, vsa ta družbena gibanja z informacijsko tehnologijo, ki nenazadnje danes predstavlja prat formo in osnovo funkcioniranja globalnega sistema, ki je vsekakor kapitalizem v smislu njegove prevlade v 90ih oziroma koncem 80ih, začetku 90ih let prejšnjega stoletja, spričo globalnega spopada dveh konkurenčnih sistemov, torej socialističnega na eni strani in kapitalističnega na drugi, ki sta se oba različno odzivala na krizo v kateri sta se znašla koncem 60ih, v začetku 70ih let in iz tega je izšel kot zmagovalec kapitalizem, predvsem iz naslova, kot ugotavljam iz svoje narave, izhajajoče iz informacijske tehnologije.
KLJUN: Bova nadaljevala čez nekaj trenutkov, pri tem pa bova skočila za trenutek v gledališče in sicer, pogledali bomo, kaj pravijo ustvarjalke gledališke uspešnice 5 žensk.com, ki je poleg španske postala seveda tudi slovenska rekorderka, so ob svoji 200 predstavi, izkupiček kart podarili v dobrodelne namene. Kam je šel denar in zakaj tovrstna poteza, pa ugotavljam znova, Nejc Simšič.
Skrb za tistega, pomoči potrebnega, je seveda vrednota, ampak mogoče tudi v knjigi, Kristijan, izpostavljate problem oziroma vrednote kot take in populacijo, mlado populacijo, ki prihaja in kako se z njimi spoprijema. Torej vrednote razpadajo, so še vedno takšne kot so bile včasih, so se spremenile? Kaj je z vrednotami v današnjem času?
VERBIČ: No, v dodatku knjige se dejansko ukvarjam čisto z empirično - praktičnega vidika, z raziskavo o vrednotah na širšem delu slovenske mladine in predvsem me je zanima vprašanje, ali je ta generacija, ki danes vstopa v bistvu v svet odraslosti, v to odgovorno držo, recimo državljanov, volilnih upravičencev tista, od katere bi lahko pričakovali neke revolucionarne spremembe, ki bi sledile pri omenjeni menjavi ekonomske paradigme. Namreč tej naj bi sledila tudi menjava politične ureditve delegiranja oziroma vzpostavljanja oblasti, oblastnih struktur odločanja v družbi in nenazadnje tudi v širšem kontekstu, v Evropi, ali pa v globalnem smislu in hkrati tudi na kulturni ravnil. Torej ta, čisto empirična raziskava v smislu hierarhije vrednot, je bila namenjena temu in pri tem tudi prihajam do zanimivih zaključkov. V primerjavi, vlečem paralelo
Na nek način ravno z generacijo, tako imenovano »baby boom« koncem 60ih let, ki je izpeljevala takratne družbene reforme, ki je bila takrat revolucionarna in z vidika nenazadnje enakopravnosti spolov, ras, različnih seksualnih praks in tako naprej, pripeljalo vse tisto, kar se nam na nek način zdi danes samoumevno. To je relevantno vprašanje še toliko bolj, kolikor lahko dnevno ugotavljamo in spremljamo neko vse prisotno apatijo, logiko razmišljanja v smislu tega, saj se nič ne da spremenit, stvari so determinirane in to je tisti moment, ki se mi je zdel zelo pomemben. Moramo se zavedati, da stvari vendarle so odvisne od nas, od ljudi in od našega napora, da skušamo ravnati v skladu s svojim prepričanjem, neko etično vzpostavljeno osnovo v vsakdanjem življenju in da je to vendarle tisto, ki pripelje do tega, koliko se stvari tudi na globalno - generalni ravni dogajajo.
KLJUN: No, ker meni se zdi najbolj problematična ravno ta, nekako moja generacija, ne vem, od 29, pa tam nekje do 25 let, kot smo danes stari. En sistem se poslavlja, drugi se vzpostavlja, skratka živeli smo v nekakšni bodisi praznini, ali z vseh strani bombardirani, kaj je dobro. Če vas poslušam, torej, kaj, moramo se začeti zavedati samega sebe, razmišljati o jutri in stopiti na globalno prizorišče.
VERBIČ: No sigurno, to, spoznaj samega sebe je nenazadnje stara Sokratska izjava, ki tudi izhaja iz tega, da moramo postati akterji, da se moramo zavedati odgovornosti vseh naših dejanj in v tem smislu tudi ravnati, ne pa pristati na neko samoumevnost, ki nam jo tudi iz naslova informacijske tehnologije, globalni medijski konstrukt kot tak, skuša pripoznati in temu je namenjena nenazadnje tudi naslovnica, ki to, po mojem jasno odraža v smislu tetovaže, v smislu žeblja, skratka tiste zabitosti v katero nas skuša z neke vrste čredo, skozi ta pastirski odnos pripeljati v smislu ravno te samoumevnosti in najboljše možne rešitve sistema in okoliščin, v katerih se odvijajo naša življenja. Kar se pa tiče vprašanja, o katerem ste me spraševali, je pa to pravzaprav naša primerjalna prednost, ki bi se je morali bolj zavedati. Namreč to, da smo rojeni v drugačni družbeni ureditvi, torej v socializmu in da smo danes seveda v tistih najbolj temeljnih značilnostih kapitalizma kot taki z njim soočeni, nam daje to možnost, ki tudi v evropskem smislu današnje Evrope in teh integracijskih procesov, lahko pomeni to primerjalno prednost, kjer se mi zavedamo nekih procesov, nekih dogajanj toliko bolj kot drugi. In ta skupna evropska identiteta, bi lahko nemara tudi z naslova tega, da bomo predsedujoči v letu 2008 Evropski uniji, izhajala in imela prispevek nenazadnje s strani Slovenije ravno v tem smislu, da bi lahko, kot ugotavljam v knjigi, ta skupna evropska identiteta bila pravzaprav koncept socialne države, ki se je tudi pojavil skozi spopad tistih dveh velikih sistemov v prejšnjem stoletju oziroma drugi polovici 15. stoletja.
KLJUN: Kristijan, jaz bom moral povzeti ta najin pogovor še samo s tem, da ljudje, nič nam ne preostane drugega kot da beremo. Hvala vam za obisk v studiu, jaz upam, da po novem letu boljše bo, da se bomo tega držali.
Medij: Kanal A
Avtorji: Kljun Boštjan
Teme: Kristjan Verbič
Rubrika / Oddaja: E+
Datum: 21. 12. 2006
Termin: 18:00
Trajanje:7