Zakaj so politične stranke na tleh? Stanislav Kovač stanlslaY.kovac@irinance-on.net Najnovejša Umarjeva raziskava Socialni razgledi 2006 o raznovrstnih ekonomskih in socialnih vidikih slovenske tranzicije je med drugim pokazala, da so Slovenci v celotnem obdobju tranzicije med vsemi družbenimi institucijami najmanj zaupali političnim strankam in politikom. Raziskavaje tudi za leto 2005 potrdila dve osrednji tranzicijski značilnosti Slovencev, ki imajo med vsemi družbenimi institucijami najvišje zaupanje v družino in najnižje v politične stranke.
Raziskava o zaupanju v družbene institucije ugotavlja, da Ijudje lažje razvijemo zaupanje v tiste institucije, ki sojim pripisane pozitivne vrednostne lastnosti. Tako je kar 94,4 odstotka anketirancev odgovorilo, da v celoti ali precej zaupa družini, medtem ko jih je le 11,4 odstotka izkazalo tovrstno zaupanje političnim strankam (glej tabelo). Vpoduk vladajočim m opozicijskim politikom smo izbrali nekaj najbolj značilnih primerovpoliticnegakonvertitstva, ki smojih vletošnjem letu razkrili v Financah in potrjujej o izrazito negativne vrednostne lastnosti naše politične elite. Bajukovo konvertitstvo Vladaje že na prvijanuarski seji sprejela predlog zakona o državnem poroštvu za obveznosti Darsa do višine 1,03 milijarde evrov (240 milijard tolarjev), ki pomeni daleč največjo enkratno vrednost državnega poroštva po letu 1991. Rekordni znesek državnega poroštva je predlagal minister za finance Bajuk, ki je kot opozicijski politik na vrhuncu predvolilne kampanje leta 2004 obtožil Ropovo vlado, da slovenskim davkoplačevalcem in evropski komisiji v Bruslju na račun zadolževanjaDarsaprikriva resnično velikost državnega dolga. Bajuk je pred volitvami trdil, da je zadolževanje Darsa nepregledno, saj bi morala biti milijardna državna poroštva za Darsove dolgovevključenavtisti del državnega dolga, ki se uvršča med konvergenčne kriterije za prevzem evra. Po prevzemu oblasti seje minister Bajuk pri nepreglednem zadolževanju države na račun zadolževanja Darsa izkazal za ortodoksnega dediča politike koalicij LDS, ki jo je kot opozicijski politik najbolj kritiziral. (glej Minister Bajuk, odstopite!, Finance, št. 31,2006) Drnovškovo konvertitstvo Predsednik države Dmovšek je v začetku leta ustanovil Gibanje za pravičnost in razvoj. Hkratijejavnost šokiral z odločitvijo, da pomilosti nekdanjega direktorja Hita Danila Kovačiča, edinega politično vplivnega tranzicijskega poslovneža, kije bil z zaporno kaznijo pravnomočno obsojen zaradi gospodarskega kriminala. Drnovšek je svojo odločitev utemeljil z besedami, da je pomilostitev akt milosti in pravičnosti. Dejansko je s Kovačičevo pomilostitvijo zadal smrtni udarec pravni državi m pokopal načelo socialne pravičnosti. Tranzicijska Slovenijaje imela v obdobju dolgoletne Drnovškove vladavine največji primanjkljaj prav na področju pravne države in preprečevanja gospodarskega kriminala na trgu kapitala, kije povzročil neupravičeno premoženjsko in socialno razslojevanje (kraja družbenega premoženja, insajderstvo, oškodovanje malih delničarjev in tako naprej). S škandalozno pomilostitvijo Kovačiča je Drnovšek razkril svoj prikriti obraz socialnega nepravičneža, zaradi česar bi se moralo njegovo Gibanje za pravičnost preimenovati v Gibanje za krivičnost (glej Grobar pravne države, Finance, št. 25, 2006). Kučanovo konvertitstvo Aprila smo bili priče neuspešni ideološki prenovi LDS, kije na kongresu sprejela Kebrov manifest z udarnim marksističnim sloganom Za Ijudi pred profitom. Nekaj dni pred kongresom je ideološko prenovo LDS podprl tudi nekdaj prvi slovenskikomunist Kučan: »Zdaj se je interes dobička postavil pred interese človeka. Zato je še posebej pomemben naziv manifesta, ki ga je napovedala LDS - Za Ijudi predprofitom« (Delo, 22. aprila 2006). Predvolitvami leta 2004 je bil prav Kučan tisti politik, ki je v Forumu 21 združil profitne interese politično najvplivnejšega korporativnega kapitala (Mercator, Pivovarna Laško, Istrabenz, Sava, Avtocommerce in drugi) in v imenu tranzicijske kapitalske elite (Jankovič, Bohorič, Kosmina, Rigelnik in drugi) podprlvladajočo koalicijo LDS. KojekoalicijaLDS izgubila volitveje Kučan čez noč obudil predtranzicijsko komunistično retoriko o izkoriščevalski naravi kapitala in se znova spomnil že pozabljenjega (delavskega) človeka. Vnovična vrnitev Kučana h komunistični retoriki Za Ijudi pred profitpm razkriva, daje tudi za nekdaj prvega komunista politično konvertitstvo središče njegovegavrednostnega sistema (glej Vojna napoved dobičku, Finance, št. 80,2006) Janševo konvertitstvo Tik pred lokalnimi volitvami je Slovenija dobila odmevno odlocitev evropske komisije o primeru Mercator. Janševa vlada je odločitev Bruslja uporabila kot dokaz, da Kad in Sod s prodajo delnic Mercatorjakupcema Pivovarni Laško in Istrabenzu nista oškodovala državnega premoženja. Slovenskajavnostje iz Bruslja dejansko dobila povsem drugačno sporočilo, dajeJanševa vladadržavnideležvMercatorju prodala brez javnega razpisa z neposredno prodajo, ki jo koalicijska pogodba izključuje. In v temje spornost Mercatorjeve prodaje: z neposredno prodajo Mercatorjaje Janševa vlada poteptala eno od temeljnih volilnih zavez iz koalicijske pogodbe o javni in s tem pregledni prodaji državnega premoženja, ki zagotavlja enakopravne konkurenčne razmere za vse domače in tuje kupce. Premier Janša je v času tranzicije svojo politično identiteto izoblikoval predvsem na kritiki nepregledne privatizacije dmžbenega m državnega premoženja, po volilni zmagi pa se je pri prodaji Mercatorja izkazal za ortodoksnega dediča tranzicijske vladavine koalicij LDS in Kučanovegakorporativizma. (glej Kakršni volici, takšni zmagovalci, Finance, št. 214,2006) Ropovo konvertitstvo Nekdanji premier Rop uteleša vzpon in zaton nekočvodilne politične stranke LDS. Vtranziciji je zasedalvsapomembnapolitična mestavvladi, sajje bil državni sekretar, dvakratni minister in na koncu še poraženi predsednik vlade. Po volilnem porazu LDS je Ropovo konvertitstvo dobilo brezmejno število podob, zato omenimo le nekatere najnovejše oblike njegovegapolitičnegakameleonstva. V času sprejemanja državnega proračuna ni zamudil priložnosti, da ne bi kritično spregovoril o vladni nameri povišanja davčne stopnje davka na dodano vrednost in opozoril na neizpolnjeno volilno obljubo Janševe koalicije o zmanjšanju javne porabe za dve odstotni točki BDP. Vendarje Rop pri tem javnosti zamolčal, daje prav on kot minister za finance leta 2001 kljub številnimkritikamjavnosti in ekonomistov (na primer Veljko Bole) povišal obe stopnji DDV. Predvolilcije zamolčal tudi dejstvo, dakotfinančni minister in premier ni izpolnil obljube iz koalicije pogodbe njegove LDS, da bo v obdobju 2000-2004 zmanjšala javno porabo za dve odstotni točki BDP. Rop se je s številnimi kritikami Janševe vlade pokazal za klasičnega političnegakonvertita, saj danes goreče kritizira tisto, karje vpreteklosti počelvvladi (glej Siamskadvojčka, Finance, št. 219,2006) Zakaj Slovenija ni Skandinavija Umarjeva raziskava Socialni razgledi 2006 je glede izredno nizke stopnje zaupanja SIovencev v svojo politično elito opozorila tudi na izsledke mednarodnih raziskav, ki kažejo, da se Slovenija tudi v mednarodnem merilu uvršča med države, kjer prebivalstvo najmanj zaupa politikom. Po ugotovitvah evropske dmžboslovne raziskave seje naša država med 20 evropskimi državami glede zaupanja prebivalstva do politikov uvrstila šele na nečastno sedemnajsto mesto. Slovenskimvladnim in opozicijskim politikom bi moralo biti v opozorilo zlasti spoznanje, da prebivalstvo najbolj zaupapolitikom na Danskem in Finskem. Prav ti dve skandinavski državi veljata za državi, kiju našivladni in opozicijski politiki najpogosteje navajajo kotvzorčni model prihodnjega razvoja. Sporotfdo mednarodnih in domačih raziskav o izredno nizkem zaupanju Slovencevv svojo politično elitoje nedvoumno: če želi naša država v prihodnosti resnično prevzeti ekonomske in socio-politične značilnosti razvitih skandinavskih držav, bo morala svoje vedenjske lastnosti korenito spremeniti tudi slovenska politična elita. Leto 2006 je namreč pokazalo, daje politično konvertitstvo izrazita negativna vrednostna lastnost naše politične elite, ki zmanjšuje verodostojnost vladajočih in opozicijskihpolitikov. Iztekajoče se leto je bilo leto političnih konvertitov, kije odgovorilo tudi navprašanje, zakaj Slovenija ni Skandinavija. • in bo todj ZAUPANJE V INSTITUCIJEVLETU2005(V%) Družina, sorodniki 94 4 Izobraževalne institucije 77,3 Banka Slovenije 61,9 Slovenski tolar 61,8 Banke 58,5 Evropska unija 54,8 Gospodarstvo, podjetja 50,8 Varuh Elovekovih pravic 50 8 OZN 49,3 Vojska _ 47,8 Sindikati 44 4 Policija 40,8 JWediji 38,6 NATO 37,9 Predsednik države 36,6 Vlada RS 35,0 Predsednikvlade 350 Sodišča 32 6 Cerkev in duhovniki 25,2 Državni zbor 20,8 Politične stranke n 4 Op. Tabela kaže odstotni delež anketiranih, kl naitetim družbcnim instituojam bodisi zaupajo v celoti ali pfecej. Vir: Socialni razgledl (Umar. 200&)
Medij: Finance
Avtorji: Kovač Stanislav
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Komentarji in odmevi
Datum: 27. 12. 2006
Stran: 12
