Primorske novice, 22.10.2014

Mercator bo dokapitaliziran LJUBLJANA ► Delničarji Mercatorja so na včerajšnji izredni skupščini potrdili predlog hrvaškega Agrokorja, da se njegovo podrejeno posojilo v višini 200 milijonov evrov, ki ga je slovenski družbi zagotovil v okviru dogovora z bankami o prestrukturiranju njenega dolga, spremeni v kapital. S tem* je Agrokor delež v Mercatorju povečal na 88,10 odstotka. S to potezo se je dolg Mercatorja znižal, okrepil pa se je njegov kapital. Z dokapitalizacijo Agrokor sicer še ni dosegel 90-odstotnega praga lastništva, ki je potreben, da bi lahko iztisnil male delničarje.

Večer, 22.10.2014

Lastniki bolj naklonjeni enotirnemu sistemu Slovenske delniške družbe so lahko z upravnim odborom in brez nadzornega sveta od leta 2006 enotirno upravljane, a takšnih podjetij ie za zdai za vzorec DAMIJAN TOPLAK Delniške družbe lahko imajo dvotirno (uprava in nadzorni svet) ali enotirno (upravni odbor) upravljanje. Slednjih je v Sloveniji relativno malo. Nekoč je bil v časopisni družbi Delo, zdaj ga pripravljajo novi lastniki na Večeru. Med bolj znanimi primeri je še SKB banka. Upravni odbor imajo različna združenja, tudi Združenje Manager, pa fakultete, zveze, zbornice, agencije in društva. Zakon in statut posamezne družbe določata sestavo članov organov vodenja ali nadzora. Pri upravnem odboru morajo biti najmanj trije člani, v statutu je določeno trajanje mandata, ki je lahko največ šest let.

Finance, 22.10.2014

TRGOVINA Dokapitalizacija Mercatorja potrjena Delničarji Mercatorja so na izredni skupščini potrdili predlog Agrokorja, da se 200 milijonov evrov njegovega podrejenega posojila, ki ga je slovenski družbi zagotovil v okviru dogovora z bankami o prestrukturiranju nj enega dolga, spremeni v kapital. S tem je Agrokor delež v Mercatorju povečal na 88,1 odstotka, kar je sicer še pod pragom, dabi lahko iztisnil male delničarje. Vzvod zadolženosti Mercatorja se je z devetkratnika znižal na približno sedemkratnik EBITDA. »Zdaj smo finančno bolj stabilno podjetje,« pravi predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič. STA

Finance, 21.10.2014

Delničarji Mercatorja, v prvi vrsti hrvaški Agrokor, bodo trgovca danes dokapitalizirali. Gre za pretvorbo 200 milijonov evrov posojila, ki ga je Agrokor dal Mercatorju, v kapital. Tako je obljubil Mercatorjevim upnicam. Kaj bo drugače? Najpomembnejše: v Mercatorju pravijo, da se bodo postopoma začeli skrajševati plačilni roki dobaviteljem. Kdaj in za koliko jih bodo skrajšali, ne povedo. Mercator bo tako namreč bolj kapitalsko vzdržna družba. Spremembe v lastništvu Agrokor bo po dokapitalizaciji - prednostna pravica je izključena - postal 88,1-odstotni lastnik Mercatorja, imel pa bo 88,76 odstotka glasovalnih pravic. To je sicer še vedno premalo, da bi lahko sam odločil o iztisu preostalih delničarjev ali umiku z borze. Po prevzemu, ki se je končal 1. septembra, ima Agrokor 80,75 odstotka celotnega kapitala oziroma 81,67 odstotka glasovalnih pravic.

Finance, 21.10.2014

Kam in s čim vlagati za nova delovna mesta, ne prazne zidove Državne naložbe morajo biti ekonomsko upravičene, kar je bilo doslej v Sloveniji redko, opozarjajo ekonomisti. »S krožišči in pločniki zagotovo ne bomo naredili preboja,« pravi prvi človek državne razvojne SID banke Sibil Svilan. Slovenija - tako država kot zasebni vlagatelji mora najti nov učinkovit razvojni investicijski model, ki ga sicer iščejo vse evropske države. Prava smer se nakazuje z naložbami, kot jih napoveduje nov lastnik Aerodroma Fraport, ob državnih, kot so naložbe v infrastrukturo, pa lahko le upamo, da se projekt i ne bodo razbohotili (oziromabili predmet preiskav okorupciji) kot denimo TEŠ 6 oziroma avtoceste. Učinkovite naložbe vzadnjih tednih postajajo prava mantra evropskega izhoda iz krize .

Delo, 21.10.2014

Prelivanje denarja Stane Valant trdi, da mu neupravičena pripisujemo izčrpavanje Hotelov Bernardin Portorož - Pri preverjanju spornih poslov, povezanih s Hoteli Bernardin, so kriminalisti opravili že precej dela. Na generalni policijski upravi so nam včeraj potrdili, da Nacionalni policijski urad in policijska uprava Ljubljana vodita predkazenski postopek v zvezi z gospodarskim kaznivim dejanjem. Za kakšne sporne posle je šlo, nam niso odgovorili, BORIS ŠULIGOJ Iz neuradnih virov so potrdili, da gre za skoraj vse tiste posle, ki naj bi jih po zahtevi malih delničarjev revidirali v družbi Ernst & Young, o čemer smo že poročali. V letih 2009, 2010 in 2011 so hoteli Bernardin družbam, povezanim z NFD Holdingom (NFD DZU, Daimond, Maksima Invesl, Bernardin Arkade, Fidina, CBH, Finetola) namenili za najmanj 14,97 milijona evrov, čeprav bi ta denar morali porabiti za lastno poslovanje ali razdolževanje.

TV SLOVENIJA 1, 21.10.2014, DNEVNIK, 19.21

MANICA J. AMBROŽIČ: Dober mesec po prevzemu Mercatorja je družba na zahtevo lastnika, hrvaškega Agrokorja sklicala izredno skupščino. Na njej so potrdili dokapitalizacijo oziroma pretvorbo 200 milijonskega posojila Agrokorja v kapital družbe, kot so zahtevale banke upnice. Da bi še bolj zmanjšal zadolženost, pa je Mercator začel prodajati premoženje, med drugim tudi Pekarno Grosuplje in proizvodni obrat Mercator Emba. 
FLORJAN ZUPAN: Po današnji skupščini, kjer je izključil prednostno pravico, je Agrokor lastniški delež iz pridobljenih 80 odstotkov povečal na 88, medtem ko se je delež malih delničarjev zmanjšal na slab odstotek. Ker pa Agrokor še ni presegel 90 odstotkov, jih še ne more iztisniti iz družbe. Po dokapitalizaciji pa se je zadolženost trgovca zmanjšala na približno 700 milijonov. 

Reporter, 20.10.2014

Nas sistem nagrajuje rablje, ■^ m žrtve kaznuje dvakrat IGOR KRŠINAR foto: PRIMOŽ LAVRE igor.krsinar(g>reporter.si Za obsodbo napadalcev na Mira Petka so bili indici premalo, za obsodbo Janeza Janše v zadevi Patria pa dovolj. Miro Petek kot žrtev ni prejel nobene odškodnine, prejeli pa so jo obtoženi napada nanj, zaradi njegovega pisanja jo je sodišče prisodilo celo glavnemu osumljencu napada, a je to na srečo zavrnilo ustavno sodišče. Miro Petek zdaj piše knjige, naslednja bo o njegovem primeru. Razložil nam je tudi, zakaj si ne želi vrnitve v novinarstvo in zakaj na desnici ne more nastati stranka, ki bi po zgledu Stranke Mira Cerarja zmagala na volitvah. Kaj počnete, odkar niste več poslanec? Leto dni sem bil direktor direktorata za medije, zdaj pa imam samostojno podjetje za strateško svetovanje, komuniciranje in stike z javnostjo. Kot je znano, vam je že drugič za las spodletela vnovična izvolitev v državni zbor. Zakaj ste nastopili v Velenju, ne na domačem Koroškem? Za državni zbor sem bil »prekratek« za 15 glasov.

Reporter, 20.10.2014

Nas sistem nagrajuje rablje, ■^ m žrtve kaznuje dvakrat IGOR KRŠINAR foto: PRIMOŽ LAVRE igor.krsinar(g>reporter.si Za obsodbo napadalcev na Mira Petka so bili indici premalo, za obsodbo Janeza Janše v zadevi Patria pa dovolj. Miro Petek kot žrtev ni prejel nobene odškodnine, prejeli pa so jo obtoženi napada nanj, zaradi njegovega pisanja jo je sodišče prisodilo celo glavnemu osumljencu napada, a je to na srečo zavrnilo ustavno sodišče. Miro Petek zdaj piše knjige, naslednja bo o njegovem primeru. Razložil nam je tudi, zakaj si ne želi vrnitve v novinarstvo in zakaj na desnici ne more nastati stranka, ki bi po zgledu Stranke Mira Cerarja zmagala na volitvah. Kaj počnete, odkar niste več poslanec? Leto dni sem bil direktor direktorata za medije, zdaj pa imam samostojno podjetje za strateško svetovanje, komuniciranje in stike z javnostjo. Kot je znano, vam je že drugič za las spodletela vnovična izvolitev v državni zbor. Zakaj ste nastopili v Velenju, ne na domačem Koroškem? Za državni zbor sem bil »prekratek« za 15 glasov.

Delo, 20.10.2014

Tretja faza privatizacije Ker so se tajkunske koncentracije lastništva in razvoj podjetij financirali predvsem s posojili, je slovensko gospodarstvo na kolenih. V naše družbe z velikimi koraki že vstopajo tujci. Hrvati jih kupujejo strateško, s podporo svojih politikov. besedilo Suzana Kos fotografija Igor Modic Certifikatni privatizaciji in prehodu z družbene na zasebno lastnino pred dobrimi dvajsetimi leti je sledila druga faza privatizacije, proces prerazporejanja in koncentracije lastništva, ki so ga zaznamovale številne tajkunske zgodbe. Prerazporejanje lastništva je spremljala kopica nepravilnosti, tudi zaradi pomanjkljivih predpisov in odsotnosti ustreznega nadzora, poudarjajo pri Društvu malih delničarjev Slovenije. Z razdelitvijo certifikatov smo Slovenci postali lastniki približno 40 odstotkov podjetij, nato pa je dobršen del prebivalstva svoje delnice prodal.