Dnevnik, 10.05.2013

NFD Holding Ceno bodo plačali mali delničarji Se preden bodo v NFD Holdingu izvedli dokapitalizacijo s pretvorbo dela posojil v kapital, bodo morali več delnic združiti v eno, kar bodo občutili zlasti mali delničarji holdinga, ki bodo namesto delnic dobili le delne pravice. Ceno sanacije NFD Holdinga, nekoč enega izmed finančno najbolj stabilnih privatizacijskih holdingov, bodo kot kaže v veliki meri plačali mali delničarji. Banke upnice in Sava bodo namreč po izvedeni dokapitalizaciji s pretvorbo 10,3 milijona evrov posojil v kapital obvladovale kar okoli 90 odstotkov lastništva, medtem ko bo delež obstoječih 65.000 malih delničarjev zvodenel na vsega nekaj odstotkov. Cena dokapitalizacijske delnice je po naših informacijah določena pri enem evru (najnižja možna cena, ki jo dopušča zakon o gospodarskih družbah), vendar pa je to za obstoječe delničarje le slaba uteha.

Delo, 10.05.2013

NKBM potrebuje okoli 400 milijonov Pred skupščino Delničarji bodo odločali o dokapitalizaciji in novem nadzorniku Ljubljana - NKBM potrebuje od 350 do 400 milijonov evrov svežega kapitala. Dokapitalizacijo v tem razponu bosta uprava in nadzorni svet te banke predlagala delničarjem, smo izvedeli neuradno. Sklic redne junijske skupščine bo predvidoma objavljen danes. Nejc Gole Na zboru delničarjev se bodo lastniki med drugim seznanili z letnim poročilom za lani - Skupina NKBM je lani ustvarila 205,7 milijona evrov izgube -, odiočaii bodo o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu, revizorju in dokapitalizaciji, na dnevnem redu bo predvidoma tudi glasovanje o novem članu nadzornega sveta. Zaradi odstopa nadzornice Duške Jurenec lani jeseni je komisija za prejemke in imenovanja nadzornega sveta NKBM pred dvema mesecema povabila zainteresirane, naj oddajo vlogo za nadzornika.

Dnevnik, 08.05.2013

Telekom Slovenije Adolf Zupan bi bil prvi nadzornik Tomaž Modic, Vesna Vukovič Telekom Slovenije ostaja brez prvega nadzornika. Na položaj se na vsak način skuša zavihteti Adolf Zupan, ki sije izboril podporo predstavnikov zaposlenih. Telekom Slovenije niti včeraj ni dobil novega predsednika nadzornega sveta. Po tem, ko je bila seja znova prekinjena, tokrat zaradi nesklepčnosti, je postalo jasno, da gre za spopad med tremi predstavniki kapitala na eni strani in Adolfom Zupanom, ki na vsak način oziroma brez izbire sredstev poskuša postati prvi nadzornik in to počne v dogovoru s predstavniki zaposlenih. Če je bila ustanovna seja nadzornega sveta v torek predčasno prekinjena, ker nobeden od predstavnikov kapitala poleg Zupana še Borut Jamnik, Tomaž Berločnik in Bernarda Babic - ni dobil zadostne podpore, je prišlo tudi do prekinitve njenega nadaljevanja.

Primorske novice, 08.05.2013

Prodaja deležev v državnih podjetjih ► Rajko Stankovič, preaseaniK društva malih delničarjev MDS: "Bojim se, da bo država, ki naj bi hipotetično prodala NKBM, to banka dokapitalizirala po zelo nizki ceni, postala večinski lastnik in in nato iztisnila male delničarje, v zameno pa jim ponudila izjemno nizko odškodnino. To bi bil najslabši scenarij za male delničarje. Poleg dokapitalizacije bi bilo pred prodajo treba opraviti slabitve, sicer bo cena nizka, tako rekoč nična."

Dnevnik, 07.05.2013

Telekom Slovenije Spopad za prvega nadzornika Tomaž Modic Spopad za novega predsednika nadzornega sveta Telekoma Slovenije je včeraj minil brez zmagovalca, tako da bodo nadzorniki danes nadaljevali ustanovno sejo. V imenovanje naj bi posegel celo eden od članov ministrskega zbora, kar političnemu kadrovanju aktualne vlade daje nove razsežnosti. V igri so bili, kot je razvidno tudi iz sporočila za javnost, vsi štirje novi nadzorniki, ki predstavljajo kapital, toda na seji nihče od njih ni dobil potrebne večine. Spomnimo, da so bili s 27. aprilom v nadzorni svet imenovani Adolf Zupan, ki uživa podporo malih delničarjev, Bernarda Babic iz Perspektive, Borut Jamnik iz Modre zavarovalnice in Tomaž Berločnik iz Petrola. Kdor koli od njih bi želel postati predsednik nadzornega sveta, bi za to potreboval podporo vsaj enega od preostalih treh članov, ki v nadzornem svetu zastopajo zaposlene.

Dnevnik, 07.05.2013

Aerodrom Ljubljana Skobir mora naknadno po soglasje za terminal Katja Svenšek 0 ambiciozni gradnji novega potniškega terminala Aerodroma Ljubljana bo odločala skupščina družbe. Mali delničarji, ki bodo imeli po odvzemu glasovalnih pravic državi glavno besedo, so investiciji vse prej kot naklonjeni. Skupščina Aerodroma Ljubljana, ki jo bodo po odvzemu glasovalnih pravic državnim lastnikom obvladovalimali delničarji, bo odločala o načrtovani gradnji novega potniškega terminala. Kot smo poročali, so mali delničarji naložbi, vredni več kot 60 milijonov evrov, vse prej kot naklonjeni, saj dvomijo v ekonomičnost naložbe. Upravi družbe z Zmagom Skobirjem na čelu tudi lanskoletni rezultati ne gredo na roko, saj je prek brniškega letališča potovalo le 1,2 milijona potnikov oziroma najmanj po letu 2004. Glede na dnevni red skupščine se bodo lastniki Aerodroma Ljubljana 6. junija seznanili z investicijo, hkrati pa tudi odločili, ali z njeno izvedbo soglašajo ali ne.

RA SLOVENIJA 1, 06.05.2013, DOGODKI IN ODMEVI, 15.42

Izjava predsednice vlade Alenke Bratušek za enega od tujih časnikov, da bi bilo treba prodati eno od državnih bank in da je po njeni osebni želji to Nova kreditna banka Maribor, šele danes močno odmeva. Nekaj mnenj je zbrala Breda Čepe. 
BREDA ČEPE: V društvu malih delničarjev so začudeni, da se je izjava predsednice vlade o prodaji Nove KBM pojavila najprej v tujih medijih. Predsednik društva Rajko Stankovič pa o morebitni prodaji meni. 
RAJKO STANKOVIČ: Moram reči, da bi meni bilo ljubše, da do prodaje Nove KBM ne bi ta trenutek prišlo, posebej ne zaradi tega, ker še niso nekateri sistemski koraki narejeni, ker vse to vpliva na ceno po kateri je možno Novo KBM prodati. 
ČEPE: Stroki je morebitna odločitev o prodaji Nove KBM razumljiva, saj mora država sanirati javne finance, vendar ob tem dr. Davorin Kračun z Ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru poudarja, da se ne sme več odlašati z uresničevanjem koncepta slabe banke. 

TELEVIZIJA SLOVENIJA 1, 06.05.2013, ODMEVI, 22.30

SAŠA KRANJC (voditelj): V Mariboru odmeva napoved vlade, da bo prodala Novo kreditno banko Maribor. Ekonomisti temu ne nasprotujejo, v Društvu malih delničarjev pravijo, da se s prodajo ne mudi. Oboji pa od morebitnega kupca pred podpisom pogodbe pričakujejo zaveze in pripravo načrta poslovanja, saj je banka zelo vpeta v občutljivo štajersko gospodarstvo.
ANA MARIJA BOSAK (novinarka): Želja države po prodaji skoraj 88-odstotnega deleža Nove KBM za poznavalce ni veliko presenečenje. Prvi mož te banke Aleš Hauc potrjuje, da se že več mesecev pogaja z možnimi kupci, a tudi danes ne pove, kdo so. 97.000 malih delničarjev, združenih v društvo in začudenih nad izjavo premierke v tujih medijih, pa trenutno s prodajo ne bi hitelo.

Večer, 06.05.2013

Državni delež NKBM težak 77 milijonov evrov DAMIJAN TOPLAK Od leta 2008 je bila NKBM dokapitalizirana z 257,3 milijona evri, s podobnim zneskom bi lahko bila letos predana v večinske roke novemu (tujemu) strateškemu partnerju. 97 tisoč malih delničarjev lahko bolj kot na prevzemno premijo računa na boljše prihodnj poslovanje banke Trenutno je slovenska država skupaj z drugimi državnimi družbami (Pošta, Gen, Eles, Kad, Sod) 85,7-odstotna lastnica Nove KBM in njen delež je na Ljubljanski borzi vreden približno 77 milijonov evrov. A pričakovati je, da ob morebitni privatizaciji banke ne bi šlo za prodajo obstoječih delnic, ampak bi banka dobila strateškega (večinskega) lastnika prek morebitne letošnje dokapitalizacije. Delnica druge največje slovenske banke NKBM je bila sicer na Ljubljansko borzo uvrščena decembra 2007, ko jih je po ceni 27 evrov za posamezno delnico vplačalo tudi več kot 110 tisoč slovenskih državljanov.

Večer, 06.05.2013

NKBM kot lepo oblečena nevesta? Frangež: Dobro bi bilo, ce se o prodaji banke ne bi odločali po osebnih željah premierke. Hauc: Zagovorniki nacionalnega interesa naj povedo, kje imajo depozite; v tujih ali slovenskih bankah KATJA ŠERUGA NINA AMBROŽ MATIJA STEPIŠNIK Besede "nacionalni interes, veleizdaja, razprodaja bank pod mizo" so odmevale v državnem zboru, ko je ta v času prejšnje vlade odločal o izdaji Coco obveznic za NLB in NKBM. Takrat opozicijska, zdaj koalicijska SD je bila med glasnejšimi zagovornicami ohranitve bank v državni lasti, celo za povečanje državnih deležev v državnih bankah. Minuli konec tedna pa: napoved predsednice vlade Alenke Bratušek, da bo šla druga največja banka v državi -NKBM - v prodajo. To je, je pojasnila, njena osebna želja, a bo za njeno uresničitev, kot kaže, morala skozi burna koalicijska pogajanja, če bo SD ostala pri tem, kar je govorila ob izdaji Coco obveznic.