Belgijska banka je po dobrih desetih letih končala svojo neslavno naložbo v Sloveniji, ki ji je prinesla predvsem izgubo in razočaranje, po drugi strani pa z upravljavsko in nadzorno vlogo KBC niso najbolj zadovoljni tudi na slovenski strani. Negativni učinek na dobiček Sedanja prodaja delnic NLB po en evro ima sicer negativen učinek na dobiček KBC v višini sto milijonov evrov, posledice za kapital KBC pa so zanemarljive. Spomnimo, belgijska banka je pridobila 34-odstotni delež v NLB maja 2002 in zanj takrat plačala 435 milijonov evrov. KBC se je tedaj z delničarskim sporazumom zavezala, da ne bo povečala svojega deleža v NLB do leta 2005. Leta 2006 je postalo jasno, da obstajajo velike razlike med pogledi uprave NLB in drugimi večjimi lastniki o dolgoročnem razvoj« banke in vloge KBC pri tem. KBC se je maja 2006 zato odločila, da svojo vlogo v NLB omeji, naložbo pa iz strateške spremeni v portfeljsko in jo proda. KBC je dokončno odprodajo deleža v NLB napovedala že 28. decembra lani, takrat pa je začel teči tudi trimesečni odpovedni rok za belgijskega fiana uprave NLB Guya Snoeksa. To pomeni, da NLB zdaj ostaja z nepopolno, tričlansko upravo pod vodstvom Janka Medje. Zelo kadrovsko podhranjen je tudi nadzorni svet banke, ki ima le šest od predvidenih enajstih članov. To onemogoča sestavo vseh predvidenih delovnih teles nadzornega sveta. Finančna javnost pričakuje čimprejšnji sklic skupščine NLB, kjer bi popolnih nadzorni svet, očitno pa bo to že stvar nove vlade Alenke Bratušek in novega ministra za finance. Ob tem pa smo že nekaj časa priča tudi zakulisnim političnim spletkam za prevlado v NLB, recimo, ko gre za obtožbe na račun nekdanjega ministra za finance Janeza Šušteršiča, češ da se je KBC prepoceni izvlekla iz soodgovornosti za slaba posojila v NLB. Banka pa potrebuje novo štiristomilijonsko dokapitalizacijo. Od kod denar zanjo, je verjetno prva naloga za novega finančnega ministra, ki bo lastniško povsem obvladoval banko. Mali delničarji obupali nad NLB in državo Z več kot 90-odstotnim deležem države v NLB smo namreč zdaj priča triumfu koncepta t. i. nacionalnega interesa v NLB, a kot kaže, se delež države lahko krepi še naprej, saj svoj odhod iz banke zdaj napovedujejo tudi razočarani mali delničarji. »Z nakupom 22-odstotnega deleža NLB in z zamenjavo hibridnih obveznic je država skupaj s povezanimi družbami postala približno 92-odstotna lastnica NLB, s tem da zadnje spremembe še niso vpisane v register v KDD. Pogovarjal sem se z že nekaj malimi delničarji in tisti trenutek, ko bo to vpisano, bomo začeli postopek za naš izstop iz NLB,« nam je povedal predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stankovič. »Večina delničarjev, s katerimi se pogovarjamo, zdaj žal - glede na predstavljeno strategijo banke - ne vidi pametnega razloga, da bi ostali v NLB, še posebno ker nas vsaka nova uprava ob prihodu preseneti z novim zneskom dokapitalizacije. In kljub opravljenemu skrbnemu pregledu nas še niso seznanili z rezultati tega skrbnega pregleda, ki je delničarje NLB stal kar nekaj denarja - hkrati pa se uprava kar tako malo čez palec odloči, da potrebuje 400 milijonov.. V, takih razmerah težko vidiš dolgoročni delničarski interes v-J4t&«»; • VMDS Š6 hkrati prepričani, »da NLB ni tako malo vredna, kot jih poskušajo prepričati različni analitiki in ministri«, in od države v primeru iztisnitve seveda pričakujejo precej višjo ceno kot en evro za delnico, kolikor je zdaj država plačala KBC. »Ob iztisnitvi nam mora banka ponuditi pošteno vrednost, brez diskontov. Iščemo priložnost, da iz te, žal nasedle naložbe v NLB, dobimo vsaj nekaj denarja za naše druge naložbe, hkrati pa državi omogočimo, da v NLB naredi, kar mora,« poudarja Stankovič. V MDS sicer pred dokončnim odhodom iz NLB puščajo še priprta vrata in čakajo na usmeritve nove vlade glede NLB. Stankovič: »Če bi nova vlada očistila banko in ponudila dokapitalizacijo po normalni ceni tudi za male delničarje - z donosom, ki je višji od zajamčene vloge -, ne bi bežali iz NLB. Če pa dividend ni in premoženje vseskozi kopni, interesa za NLB ne moremo imeti.«

Medij: Delo
Avtorji: Jenko Miha
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 13. 03. 2013 
Stran: 3