Delo, 10.04.2013
Vzajemno prikrivanje podatkov V članku Vzajemno prikrivanje podatkov avtorice Milene Zupanič, objavljenem v Delu 18. 3. 2013, se nadaljujejo tendenciozna namigovanja. Kot sem že večkrat pojasnil, zavarovalnice ne smejo uporabljati svojih modelov za zaračunavanje kapitalskih zahtev. Metode izračunavanja določa Zakon o zavarovalništvu in na njegovi podlagi izdani podzakonski akti. Izjave o neprimernosti modelov obrestnih mer in o domnevnem neukrepanju Agencije za zavarovalni nadzor in iskanje zvez s hipotekarnimi krediti in zmotami bonitetnih agencij so tako povsem zgrešene. Tako tudi dejstvo, da naj bi bili modeli obrestnih mer še »živi«, nima nobenega pomena. Agencija za zavarovalni nadzor pač ne ukrepa na podlagi zakonodaje, ki nekoč bo, temveč na podlagi veljavne zakonodaje.
Tomažu Slivniku ni nihče nikoli izročil dokumentacije v zvezi z modeli obrestnih mer, ker je programska oprema last Vzajemne in kot taka poslovna skrivnost. Agencija za zavarovalni nadzor po Zakonu o zavarovalništvu ne sme posredovati podatkov, ki jih pridobi v postopku nadzora, tretjim osebam. Tako Tomaž Slivnik, ki na področju zavarovalništva nima nobenih referenc, kritizira modele, ki jih ni nikoli videl in ki jih zavarovalnica ne sme uporabljati. Izredna uprava je kljub temu v tujini pridobila predhodno mnenje o strokovnih podlagah omenjenih modelov in je potem ravnala v skladu s tem mnenjem. Po razrešitvi Petra Pustatičnika je res prišlo do sestanka s predstavniki Vzajemne, in sicer na njihovo zaprosilo 14. 5. 2009. Ena od tem je bil postopek, ki ga je vodila informacijska pooblaščenka v zvezi s tem, da so podatki o zavarovancih Vzajemne nepooblaščeno prišli v roke eni od drugih slovenskih zavarovalnic. Izjava Gregorja Primica glede nemoči nadzornega sveta je potrditev njegove neprimernosti za funkcijo predsednika nadzornega sveta Vzajemne. Pristojnosti nadzornih svetov ureja Zakon o gospodarskih družbah, v drugem in tretjem odstavku 281. člena pravi: »Nadzorni svet lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga in druge stvari. Nadzorni svet lahko od uprave zahteva kakršnekoli informacije, potrebne za izvajanje nadzora. Ce statut tako določa, lahko te informacije zahteva tudi vsak posamezni član nadzornega sveta, uprava pa pošlje zahtevane informacije nadzornemu svetu kot organu«. Pristojnost Agencije za zavarovalni nadzor je nadzor solventnosti zavarovalnic in ne nadzor posameznih poslovnih odločitev. Dr. Mihael Perman Pod ježami 10, 1110 Ljubljana
Medij: Delo
Avtorji: Perman Mihael
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Mnenja
Datum: 10. 04. 2013
Stran: 5