Če pa jih bo, bo sama krila vse stroške postopkov. "Gre za sporazum med dvema družbenikoma banke, od katerih se eden umika iz lastništva in določa ceno ter pogoje umika. V njem pa ni nobene obveze po zakonodajni obljubi, da se odgovornost članov uprav in nadzornega sveta ne bi preganjala v skladu z zakonom o bančništvu in zakonom o gospodarskih družbah. Ta člen pogodbe, ki jo je kot zaupno obravnavala vlada, ni bil sporen, saj odgovornost članov upravljanja in nadzora banke po zakonodaji ostaja," je povedal dr. Janez Šušteršič in dodal, da so pri tem sodelovali odvetniki pravne pisarne Pensa in pravnica belgijske strani. Pogodba je pravno nična Ta določila pogodbe je takoj včeraj ovrgel državni sekretar na ministrstvu za finance Andrej Sircelj, ko je na tiskovni konferenci po seji vlade dejal, da zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank omogoča iskanje odgovornosti za nazaj in da kazenski primeri ne zastarajo. "Ta zakon je kot pravni akt nad pogodbo, tako da z njo ni mogoče izključiti določb, ki določajo odgovornost," je dejal Andrej Sircelj. Na naše vprašanje, ali je vlada z Belgijci sklenila ničen dogovor, so na ministrstvu za finance odgovorili, da pogodbenih določil, ki so zaupne narave, ministrstvo ne komentira. Dodali so, da zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank določa, da se opustitev dolžnosti obravnava kot utemeljen razlog za razrešitev oziroma prekinitev delovnega razmerja iz krivdnih razlogov. Nekdanji minister za gospodarstvo in ekonomist dr. Matej Lahovnik je za Večer povedal: "Takšna določila z vnaprejšnjimi zagotovili v korporativni praksi niso običajna. Res je država v NLB večinska lastnica in da skupščina podeljuje ali ne podeljuje razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Zato napoved, kako bo država glasovala na skupščini, ni vprašljiva. Ni pa običajno, da bi se pri prodaji manjšinskemu lastniku večinski lastnik zavezal, da ne bo vlagal odškodninskih ali kazenskih zahtevkov. Po drugi strani namreč člani nadzornih svetov v skladu z zakonom o gospodarskih družbah niso predstavniki lastnika, ampak so neodvisni," je povedal Matej Lahovnik. Nenavadno se mu zdi v tej pogodbi tudi to, da nekakšna imuniteta velja samo za del članov nadzora in upravljanja banke, torej za Belgijce, ki so bili v upravi odgovorni tudi za upravljanje s tveganji. In še: "Glede na stanje, v kakršnem je NLB, ni mogoče vnaprej vedeti, ali ne bo do sodnih postopkov kdaj v prihodnje prišlo." Belgijci ščitijo svoje ljudi Dr. Borut Bratina z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru je povedal: "Glede napovedane razrešnice so ta določila še najmanj sporna, saj je država večinski lastnik, vendar bi takšno določilo lahko vplivalo na glasovanje na skupščini in bi ostalim delničarjem lahko povzročilo škodo. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) namreč v 294. členu med drugim določa, da se lahko zahtevki iz odgovornosti za škodo uveljavljajo tudi proti osebam, ki jih je skupščina razrešila. Če bi se kasneje izkazalo, da obstaja odškodninska odgovornost, lahko družba proti njim vloži zahtevke." Borut Bratina meni, da si takšno zagotovilo o razrešnici Belgijci želijo predvsem zato, da zaščitijo svoje bankirje, saj je v poslovnem svetu nerazrešnica zanje slaba popotnica za nadaljnjo kariero. Opozoril je na 263. člen ZGD, ki navaja, da se lahko družba (NLB) odškodninskim zahtevkom odreče ali jih pobota šele tri leta po nastanku zahtevka, če s tem soglaša skupščina. Rajko Stankovič, predsednik društva MDS, je povedal, da nihče v tej državi ni pristojen za sprejemanje protizakonitih sklepov in da bodo morali tisti pravniki, ki so tako svetovali nekdanjemu ministru za finance, to dobro utemeljiti. Nekdanji finančni minister dr. France Križanič se je prav tako čudil takšnim sklepom: "V svoji praksi se s takšnimi predlogi nisem srečal. Pričakoval sem, da bodo Belgijci sodelovali pri dokapitalizaciji NLB, kar so tudi obljubljali, pa smo bili potem prisiljeni banko sami dokapitalizirati. Delničarski sporazum takšnih zahtev ni vključeval," je povedal dr. France Križanič. Ni običajno, da bi se pri prodaji manjšinskemu lastniku večinski lastnik zavezal, da ne bo vlagal odškodninskih ali kazenskih zahtevkov, opozarja stroka.

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 14. 03. 2013 
Stran: 6