»Resnično se bojim, da bomo zamudili ta vlak (širitev na Balkanu op. p.), še zlasti, če bosta privatizirani Croatia Osiguranje in DDOR. Bojim se, da če bo uprava izdelala načrt prevzema, da se bo potem ta ustavil v nadzornem svetu ali pri lastnikih,« je v zadnjem intervjuju za časnik Finance povedal Rakovec, ki pa s svojimi načrti ni seznanil še niti članov nadzornega sveta niti države kot največje lastnice zavarovalnice. Priprava terena za Rakovčevega izbranca Ali je v ozadju teh načrtov zgolj Rakovčeva želja, da bi prek širitvenih načrtov upravičil dokapitalizacijo in vstop njemu ljubega strateškega partnerja v Triglav, za zdaj ni znano. Rakovec pa že operira s konkretnim podatkom, da se za Triglav zanima veliko interesentov, vse pa naj bi zanimal zgolj več kot 50 -odstotni delež. Po neuradnih informacijah naj bi si Rakovec prek predsednice upravnega odbora SKB Cvetke Selšek prizadeval, da bi Triglav prevzela poljska zavarovalniška skupina PZU, ki je že pred leti izrazila interes za nakup zavarovalnice in v kateri Rakovec vidi rešilno bilko za ohranitev na položaju predsednika uprave. S katerimi potenciatoimi strateškimi investitorji se je uprava Triglava sploh sestala, v zavarovalnici niso želeli pojasniti. »Držimo se načela zaupnosti dogovorov s poslovnimi partnerji, zato podrobnosti ne moremo razkrivati,« so nam povedali. In kakšno dokapitalizacijo bi Triglav sploh potreboval za financiranje obeh prevzemov? »Pri tovrstnih mformaajah glede konkretnih aktivnosti se moramo skladno z veljavno zakonodajo ravnati po načelu enakomerne obveščenosti vseh deležnikov, zato jih objavljamo javno prek sistema Ljubljanske borze,« so bili kratki v Triglavu, medtem ko je Rakovec pred dnevi javno povedal, da bi za prevzem DDOR in Croatie Osiguranje Triglav tudi sam potreboval dokapitalizacijo. Vrednost obeh zavarovalnic se namreč ocenjuje na okoli 400 milijonov evrov, kar ie le 20 odstotkov mani, kot ie imela Zavarovalnica Triglav konec lanskega leta kapitala, in celo nekoliko več, kot je na borzi trenutno vredna celotna Skupina Triglav. Poslovanje na Balkanu še vedno ni sanirano Prevzem obeh zavarovalnic ali le ene od njiju bi bil brez dvoma velik zalogaj za Triglav, ki mu še vedno ni uspelo urediti razmer niti v tistih tujih zavarovalnicah, ki so jih prevzeli že pred leti. Tako je moral holding Triglav INT, na katerega je Zavarovalnica Triglav prenesla vse svoje hčerinske zavarovalnice na Balkanu, lani znova dokapitalizirati beograjski Triglav osiguranje (23 milijona evrov) in banjaluški Triglav osiguranje (milijon evrov). Prav tako Triglavu še vedno ni uspelo dokončati številnih začetih prevzemov iz preteklih let, saj ima večina balkanskih hčerinskih zavarovalnic še vedno tudi male delničarje. Podobno kot matična Zavarovalnica Triglav so se s padcem premij lani soočale tudi njene hčerinske zavarovalnice na Balkanu, ki v večini primerov še vedno poslujejo z izgubo. Prav s poslovanjem Skupine Triglav na Balkanu pa je očitno vedno bolj nezadovoljna tudi država, kije na zadnji skupščini zahtevala celo poročilo o poslovanju družbe Triglav INT, na katero je Triglav že pred časom prenesel vse svoje tuje hčerinske zavarovalnice. Skupina Triglav INT je v prvih devetih mesecih minulega leta zbrala le nekaj več kot sto milijonov evrov kosmatih premij in pri tem zabeležila 3,7 milijona evrov čiste izgube. Edini hčerinski zavarovalnici na Balkanu, ki jima je v prvih treh četrtletjih minulega leta uspelo povečati premije, sta bili Triglav osiguranje Sarajevo in podgoriška življenjska zavarovalnica Lovčen. Toda to je le slaba uteha, saj Lovčen življenjsko zavarovanje na letni ravni ustvari manj kot dva milijona evrov premij, sarajevska hčerinska zavarovalnica pa k skupnim premijam prispeva le okoli dva odstotka. Premije padajo, stroški pa ne sledijo Triglavove hčerinske zavarovalnice na Balkanu pa se ne soočajo le s padcem premij, temveč tudi z visokimi stroški poslovanja. Delež kosmatih obratovalnih stroškov v bruto premijah pri zavarovalnicah na Balkanu v povprečju znaša kar 33 odstotkov oziroma tretjino več kot pri matični Zavarovalnici Triglav. Prav zaradi premalo korenitega posega v stroške poslovanja nadzorni svet Triglava na decembrski seji ni želel potrditi načrtov za letošnje leto. Načrte so nadzorniki (mandat se jim izteče v začetku aprila) potrdili šele pred kratkim, ko so se na stran Rakovca postavili tudi predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu. Slednje je očitno prepričala napoved Rakovca o povečanju števila zaposlenih, obenem pa bo letošnji rez stroškov poslovanja nižji, kot so prvotno pričakovali nadzorniki. Bruto premije Skupine Triglav so se od leta 2009, ko je vodenje zavarovalnice prevzel Rakovec, znižale že za dobrih osem odstotkov (padec premij matične družbe je v tem obdobju znašal 13 odstotkov), medtem ko so se kosmati obratovalni stroški pri matični družbi znižali za tri odstotke, na ravni skupine pa so bili višji za štiri odstotke. Čeprav se premije konstantno znižujejo že od leta 2009, so stroški marketinga, reprezentance in sejmov lani dosegli visokih 15 milijonov evrov. V to so vključene tudi donacije in sponzorstva, ki so leta 2011 znašala skoraj pet milijonov evrov. Koliko je lani Skupina Triglav namenila za različna sponzorstva in donacije, ni znano, saj v družbi tega podatka niso želeli razkriti. Tudi sicer v Triglavu razkrivajo le prejemnike ne pa tudi višine sredstev, kijih namenijo posamezni družbi ali organizaciji. Samo na prvem letošnjem razpisu je Triglav sponzorska in donatorska sredstva namenil več kot 200 razUčnim prejemnikom, med katerimi prevladujejo različna tretjefigaški klubi in različna ljubiteljska športna in kulturna društva. x Bo partnerstvo z IFC zaživelo? Čeprav med investitorji, ki bi lahko dokapitalizirali Triglav, Rakovec omenja tudi mednarodno finančno korporacijo IFC, pa prav dogovor o strateškem partnerstvu z IFC stoji na zelo trhlih temeljih. Projekt, ki gaje Rakovec pred letom dni predstavljal kot enega izmed svojih največjih uspehov, se namreč še vedno ni zaključil, veljavnost pogodbe pa seje konec lanskega leta že iztekla. Zaradi tega bo morala uprava Triglava z IFC opraviti nova pogajanja in znova opredeliti pogoje strateškega partnerstva. Prvotno je nameraval IFC Triglav INT dokapitalizirati s 25 milijoni evrov in v zameno pridobiti 17-odstotni delež te družbe, vendar je vprašanje, ali bodo za njih ti pogoji po ponovnem pregledu vrednotenj Triglavovih hčerinskih zavarovalnic še vedno sprejemljivi. Načrti s Skupno ustavljeni Ena od neuresničenih prevzemnih ambicij Matjaža Rakovca je tudi prevzem Skupne pokojninske družbe, v kateri ima Triglav tretjinski delež. Kot smo razkrili v Dnevniku, je uprava Triglava NLB in Gorenjski banki (obe imata v lasti po četrtino delnic Skupne) že lani poslala ponudbo za odkup njunih deležev, vendar stajo obe banki zavrnili. Gorenjska banka naj bi Triglav celo obvestila, daje po ponujeni ceni tudi sama pripravljena odkupiti Triglavov delež v Skupni. Načrte s Skupno je Rakovec očitno že opustil, saj je na eni od zadnjih sej nadzornike obvestil, da so načrtovani prevzem Skupne ustavili. p Premije, škode in stroški Skupine Zavarovalnica (v 1200 |^^^^^^^| ■ lin ■ Brvj ■ M m ■ len ■ I**; ■ : ■<£ : ■£ : Ico : Hm : H3 '■ 1°°- '■ H" '■ I*- 1 '■ H*- '■ 1^-* llKssifšlJsB : 00 : CTt : o : T-i : rM : iggiffSKsllBai O O i-H . t-h . t— 1 . ifiŽSv^ePgSl . o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ ij^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^H TB^ffiŽSKaJat' ■ rN ■ rs ■ 01 ■ rs| ■ rN ■ V ;^ 1 zrnate premije ,// "- f * fi kosmate škode Fotografija: Tomaž Skale/doku mentai ija Dnevnika kosmati Obratovalni Stroški

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vukovič Vesna,Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 14. 03. 2013 
Stran: 9