Večinoma še niso dobile epiloga na sodišču. Kdo bo prevzel Vzajemno Zaradi naštetega je bil leta 2010 spremenjen zakon o zavarovalništvu. Najpomembnejši razlog za spremembe je bila »nevarnost, da skupščino obvladujejo zelo majhne skupine, ki uveljavljajo svoje delne interese«, je pojasnila služba državnega zbora. To nevarnost je nameraval zakon preprečiti z uvedbo precej zapletenega postopka organiziranja skupščine. Namesto skupščine članov je uvedel skupščino 45 zastopnikov, ki jih je 900.000 zavarovancev prvič izvolilo pred dvema letoma, pred tremi tedni pa prvič z računalniškim žrebom izločena tretjina zastopnikov. In prav nad tema postopkoma poteka izredni nadzor Agencije za zavarovalni nadzor (AZN). Rajko Stankovič iz Društvamalih delničarjev je namreč opozoril, da je računalniški žreb izbiral nesorazmerno in da bodo nadaljnji postopki omogočili prevzem. Meni, da bo Vzajemno prevzela Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ) in ljudje, povezani s predsednico nadzornega sveta Vzajemne Aleksandro Podgornik (sekretarka ŠGZ). Omenja Romana Glaserja, predsednika upravnega odbora ŠZG, njegovega nečaka Borisa Pipana, ki je tudi član nadzornega sveta Vzajemne, in druge. K takojšnjemu ukrepanju je pozval AZN. Agencija nadzora med postopkom ne more komentirati, zdaj pa izvaja nadzor v petih zavarovalnicah, je odgovoril njen direktor Sergej Simoniti. Nadzorni svet je zaradi nadzora svojo sejo ta teden prekinil. Nasprotni učinek zakona Spremenjeni zakon že od februarja 2011 čaka tudi na ustavno presojo. Odvetniška družba Igorja Dernovška meni, da je zakon v nasprotju s protokolom h konvenciji o varstvu človekovih pravic in da krši 33. član ustave. V imenu pobudnika (člana Vzajemne) utemeljuje ustavno spornost s tem, da gre za prisilno ureditev, ki članom omejuje njihovo ekskluzivno pravico do odločanja o organiziranju skupščine, s tem pa odločanje o svojem premoženju. Do članov je zakon tudi diskriminatoren po starosti, ker ne morejo člani na noben način voliti zastopnika, ki ni v njihovem starostnem razredu. Odvetnik je prepričan, da bo prav takšna zakonska ureditev še bolj kot doslej omogočala interesni prevzem Vzajemne. Meni, da cilj zakona - preprečiti nevarnost prevzema majhnih interesnih skupin - ne bo dosežen, ravno obratno: »Skupščina zastopnikov že sama po sebi pomeni, da obvladuje skupščino zelo majhna skupina, njo pa bodo interesne skupine precej lažje obvladovale kot skupščino vseh članov, kjer je ob vsakem sklicu nepredvidljivo, kateri člani se je bodo udeležili.« Ustavno sodišče o pobudi še ni odločilo.

Medij: Delo
Avtorji: Zupanič Milena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 06. 04. 2013 
Stran: 4