Sicer pa mora Slovenija do konca aprila v Bruselj poslati dva programska dokumenta: ► program stabilnosti (oziroma njegovo dopolnitev), ki vsebuje ukrepe za utrditev javnih financ; ► reformni program, s katerim država Bruslju poroča o načrtovanih ukrepih in reformah. Kaj natanko bo nova vlada sporočila, ni jasno. In kakšen sploh je položaj? 1 Zadolžili se • še nismo, a potrebujemo okoli tri milijarde svežih virov Do konca leta potrebujemo od 1,5 do dve milijardi evrov dolgoročnih virov za pokrivanje tekočih obveznosti in milijardo evrov za sanacijo bank. Za refinanciranje potrebujemo poldrugo milijardo: Zdajšnje potrebe po refinanciranju so 1,625 milijarde evrov. Za ta del je treba najti vsaj milijardo evrov dolgoročnega financiranja, se pravi obveznice, preostalo bi lahko ministrstvo za finance pokrilo z zakladnimi menicami (kjer so kupci domače banke, zavarovalnice, skladi, podjetja in tuji institucionalni vlagatelji...). Za pokrivanje proračunskega primanjkljajapotrebujemo še od 500 do 700 milijonov evrov: Najhujši del tekočih obveznosti (primanjkljaj prvih treh mesecev) smo pokrili že z lansko izdajo obveznic. Idealno bibilo sicer zagotoviti milijardo evrov in s tem ohraniti likvidnostne rezerve. Če bi primanjkljaj vidneje »ušel« iz predvidenih okvirjev milijarde evrov, bi to seveda še povečalo potrebe po zadolževanju - a se to ne sme zgoditi! Za sanacijo bank potrebujemo milijardo evrov (za dokapitalizacije) in še štiri milijarde evrov garancij. Če bi nam uspelo zagotoviti vire za financiranje proračunskih potreb, bi vlagatelji sanacijo bank obravnavali kot posebni sveženj in viri za sanacijo bi bili skoraj gotovo dosegljivi. 2 Sanacija bančnega • sistema na papirju Po večmesečnem iskanju modela slabe banke zdaj zakon imamo, a se izvedbeno ne premika nič. Spomnimo: nekdanji finančni minister Janez Šušteršič je obljubljal prve prenose slabe aktive na slabo banko že do aprila. V bančnem sistemu je sedem milijard nedonosnih posojil, kar pomeni že petino BDP Širša država ima po najnovejših podatkih Banke Slovenije pri poslovnih bankah deponiranih 2,9 milijarde evrov (še konec leta 2011 je imela 3,4 milijarde), a ta denar zagotavlja stabilnost bank in država s tem denarjem ne more povsem prosto razpolagati. 3 Ukrepov za zagon ni, • državni odhodki brez rezov Prav tako - razen obljub tudi nove vlade - ni zagona gospodarstva, o denimo jamstvenih shemah za obetavna, a prezadolžena podjetja se še razpravlja. Tudi projekti, sofinancirani iz EU, ki naj bi zagnali gospodarstvo, v prvem četrtletju niso zagnali še nič. V prvih dveh mesecih smo iz EU počrpali 102,4 milijona evrov, kar je precej več kot lani (60 milijonov), a letošnji proračunski cilj je 1,44 milijarde evrov virov EU. Seveda pa je najhuje, ker ni skoraj nobenih ukrepov, ki bi izboljšali poslovno okolje, v kar je znova treba šteti sanacijo bank in nato še prezadolženega gospodarstva. To sta nujna koraka za izboljšanje plačilne discipline. Hkrati bi morala država tudi že zdaj napovedati, kdaj bo gospodarstvo razbremenila previsokih davkov in birokracije. Kako bomo poplačevali ► v mio EUR 1.760 1.616 B ■ 1 1.027 S "7? Illl.l 2013* 2014 2015 2016 2017 2018 4,89 . V./f Zahtevani donos (2.01.13) dolgove u« p xo3l3) 1.500 1.500 » J I J 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 I 8-letne slovenske obveznice (v %) 4,76 (15.03.13) Donos do dospetja Dnevna sprememba Država (v odstotkih) (v odstotnih točkah) Portugalska 6,231 -0,1602 r Slovenija* 6,33 0,647 Španija 5,055 0,1463 Italija 4,766 0,2073 Irska 4,209 0,1142 Slovaška 2,897 0,0495 Nemčija 1,268 -0,0753 Op.: *ker se z desetletnimi slovenskimi državnimi obveznicami zelo malo trguje, smo v pregledu uporabili osemletno obveznico RS69. Vir: Bloomberg Kaj je treba storiti? Likvidnosti na trgu je dosti, največja težava je verodostojnost Slovenije - včeraj so zahtevani donosi na slovenske obveznice poskočili kar na 6,33 odstotka. To pa pomeni: Vlada mora nujno zmanj sati proračunski primanjkljaj za najmanj 300 milijonov evrov (toliko je strukturnegaprimanjkljaja). Z višjimi in novimi davki to ni izvedljivo. Tudi če vlada po hrvaškem vzoru DDV dvigne za dve odstotni točki (kar bi matematično ob nespremenjeni porabi in cenah proračunske prihodke povečalo za 200 do 250 milijonov evrov), izkušnje drugih držav kažejo, da bi bil dejanski iztržek zaradi upada domače porabe le okoli 50 milijonov evrov, ze v letu ali dveh pa bi lahko proračunski prihodki celo upadli. Trošarine so tudi že previsoke. Ker davčna politika ne bo učinkovita, bo seveda morala država varčevati. Nujen je nov rez vjavne plače, verjetno tudi v pokojnine in določene socialne pravice. Dolgoročno pa je seveda treba zmanjšati administracijo in birokracijo. Nujno je treba narediti načrt sanacije bank in jasno povedati, kako in kdaj bomo to naredili, koliko bo to stalo, kdo in kako bo plačal ter kako in kdaj bomo dobili povrnjeno. PremierkaAlenka Bratušek je včeraj dejala, da je sanacija bančnega sistema glavna naloga in da finančni minister v zvezi s tem dela »noč in dan«. Dodatna velika težava je leto 2014, ko nam zapade kar 1,76 milijarde evrov obveznic. Zaradi velikih potreb po refinanciranju je zato nujno, da proračunski primanjkljaj v letu 2014 ne preseže pol milijarde evrov. Koliko je to realno, je odvisno od ukrepov, kijih še ni. Če nam uspejo vsi ti ukrepi in ne bo rebalansa proračuna, bo imela ožja država konec leta od 18 do 18,5 milijarde evrov dolgov (to je od 51 do 52 odstotkov BDP) in okoli 10,5 milijarde evrov poro štev. Skupnijavnidolgbokonecleta med 57 in 59 odstotki BDP. EU in MDS že lani izgubljala potrpljenje Predstavniki evropske komisije m Evropske centralne banke so Slovenijo pod drobnogled vzeli že marca lani. Tem so sledili še predstavniki Mednarodnega denarnega sklada aprila in septembra. Slovensko vlado so pozvali, naj uredi naslednja področja: 1. Pokojninska reforma: zaradi nesprejetja bo gospodarska rast manjša. 2. Proračunski primanjkljaj: zmanjšanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP do leta 2013. 3. Dodatno obdavčevanje: izogibanje dodatnemu obdavčenju, ta hip grozi obdavčitev bilančne vsote bank. 4. Tuje naložbe: privabljanje tujih naložb. Poslovno okolje do naložb ni prijazno. 5. Finančni sektor: krepitev finančnega sektorja. Dokapitalizacija nekaterih bank je nujna. 6. Javne plače: rast plač je napaka. Že po odzivnem poročilu na začetku julija lani se je govorilo, da bo imela tedanja vlada malo časaza ukrepanje. Janševa vlada je nato sprejela dve reformi, pokojninsko in trga dela. Čeprav sta zelo blagi, so analitiki obe pozdravili, da staboljši kot nič. Od januarja vsa država stoji, novih popravkov zakonov ni, bank še vedno niso začeli sanirati. Viri iz Bruslja so nam pred dnevi dejali: »Dajejo nam dva meseca, pa še to le zato, ker je nova vlada. V dveh mesecih pričakujejo ukrepe, ne le razmišljanje o teh.« Kaj pravijo Čuferjevi? Kdaj konkretno bo začela delovati slaba banka? Premierka Alenka Bratušek je včeraj dejala, da finančni minister Čufer v zvezi s tem dela »noč in dan«. Kakšna oblika slabe banke bo? Sistemska za vse banke, ali bodo del slabih terjatev poslovne banke obdržale? »Vsi postopki za prenos terjatevin ustanovitev DUTB (slabe banke, op. a.) potekajo po postavljenih načrtih. Vlada je februarja potrdila njen statut, kije eden od nujnih pogojev ustanovitve družbe. Družba je bila ustanovljena in v sodni register vpisana 19. marca. Imenovani so bili tudi že neizvršni direktorji upravnega odbora in vršilci dolžnosti izvršnih direktorjev, ki bodo svoje naloge opravljali do na javnem razpisu izbranih in imenovanih izvršnih direktorjev DUTB. Vlada je sprejela uredbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki določa merila in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati banke, da so upravičene do ukrepov na podlagi te uredbe, ter merila in pogoje za določitev in izvajanje posameznih ukrepov na podlagi te uredbe. Vlada je tudi že imenovala medresorsko komisijo, ki bo odločala o uporabi ukrepov na podlagi zakona. Vlada je tudi že izdala politiko prejemkov DUTB. Kar zadeva vprašanje o obliki slabe banke, pojasnjujemo, da se bodo nadaljevali ukrepi za krepitev stabilnosti bank v skladu s sprejetim zakonom, ki v tem trenutku predvideva zadosten nabor ukrepov. K spremembam pravne podlage bomo pristopili, če bodo to potrebo pokazali praksa izvajanja zakona ter priporočila stroke.« O novem zadolževanju države pa na ministrstvu za finance niso želeli govoriti. •

Medij: Finance
Avtorji: Kenda Albina,Weiss Monika,Lipnik Karel,Sovdat Patra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 28. 03. 2013 
Stran: 3