Leta 2007 se je ob prodaji 55,4-odstotnega lastniškega deleža za 105 milijonov evrov država z ruskimi kupci Sija oziroma družbo Dilon dogovorila za sklenitev pogodbe, po kateri bi lahko v prihodnjih petih letih prodala preostali delež za 47,4 milijona evrov. Toda lani spomladi, ko se je prodajna opcija iztekla, te ni izkoristila. Zakaj je vlada v nekaj mesecih spremenila svoje stališče in naložbo v Siju opredelila kot portfeljsko, torej namenjeno za prodajo, ni znano. Na finančnem ministru, kjer so pripravljali klasifikacijo naložb za Slovenski državni holding (SDH), so pojasnili, da niso bili pristojni niti za prodajo Sija niti za uvrstitev državne naložbe v Siju v klasifikacijo naložb. Na ministrstvu za gospodarstvo in tehnološki razvoj pa so dejali, da so vladi lani v roku predlagali prodajo Sija, vendar o tem takrat ni odločila. »Zato smo izpostavili, da pričakujemo nadaljevanje vlaganj v tehnološko posodabljanje in ohranjanje delovnih mest v Skupini Sij, kar se po javno dostopnih podatkih izvaja,« so pojasnili na ministrstvu. Na vprašanje, zakaj je bil četrtinski lastniški delež družbe sploh uvrščen na seznam naložb za prodajo, pa na gospodarskem ministrstvu niso odgovorili. Rusov preostala četrtina Sija ne zanima S prej omenjeno pogodbo sta se Koks in slovenska država dogovorila tudi za tako imenovano nakupno opcijo, po kateri bi imel možnost Dilon sam brez soglasja vlade kupiti četrtinski delež. A tudi to se ni zgodilo. To pomeni, da so se v Dilonu zadovoljili tudi z manj kot tričetrtinskim deležem Sija, ki bi jim omogočal vpliv tudi na statutarne spremembe družbe. Temu priča tudi nedavna izjava predsednika nadzornega sveta Sija Andreja Zubitskega. Po njegovih pojasnilih so bili pripravljeni na unovčenje prodajne opcije, zdaj pa več ne razmišljajo, da bi odkupili preostalo četrtino delnic družbe. Koliko bi država po novem lahko iztržila od prodaje četrtine Sija, ni znano. Toda ko je nekdanja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) marca lani objavila javno dražbo za prodajo delnic družbe, pri čemer je morala najnižja ponudba znašati najmanj toliko, kolikor je znašala kasneje zapadla prodajna opcija, se nanjo ni odzval niti en interesent. Kako bo državno naložbo v Siju upravljala nova vlada, še ni znano. Dejstvo pa je, da bo imela zaradi družbe še kar nekaj preglavic. Po večletnem pravdanju Družbe pooblaščenke Ravne proti Siju je namreč tudi višje sodišče januarja letos razsodilo v korist malih delničarjev. Če bo v reviziji postopka tudi vrhovno sodišče razsodilo enako, bo to v največji meri vplivalo na Republiko Slovenijo. Ob prodaji dobre polovice Sija Dilonu se je država namreč zavezala, da če bodo družbe Skupine Sij zavezane k plačilu kakršnega koli zneska iz naslova tožbe, bo morala Republika Slovenija Siju vrniti do 18,1 milijona evrov od skupaj 105 milijonov evrov kupnine. Državo bi Sij lahko stal še milijone Nenavadno omahljivo se je država obnašala tudi konec lanskega leta, ko se ni odločila za vložitev tožbe proti Dilonu. Spomnimo, tako računsko sodišče kot posebna medresorska komisija sta namreč ugotovila, da Dilon ni izpolnil leta 2007 danih zavez glede investicij, določenega števila zaposlenih in uresničevanja poslovnega načrta. Po drugi strani so v Siju prepričani, da so pogodbene zaveze izpolnili. Z zadevo se je lani več mesecev ukvarjalo državno pravobranilstvo. To je na koncu ugotovilo, da ugotovljeno dejansko stanje ne zagotavlja uspešnosti tožbe, ki bi jo država vložila proti Dilonu. Takšen zaključek so na pravobranilstvu sprejeli, ker je bilo v pogodbi določeno, da je Dilon kršil pogodbene obveznosti le v primeru, če odstopanja niso odraz prilagajanja bistvenim spremembam na svetovnem trgu oziroma niso nastale iz razlogov, na katere kupec ni imel vpliva. »Zato bi bilo treba najprej ugotoviti razloge za nastanek morebitnih očitanih kršitev in zlasti oceniti vpliv svetovne gospodarske krize na rezultate poslovanja,« so dodali na pravobranilstvu. Toda več poznavalcev, ki so želeli ostati neimenovani, ocenjuje, da bi morala država proti Dilonu vložiti tožbo. Kako so poslovali v celotni skupini in v njenih največjih hčerinskih podjetjih Acroni in Metal Ravne, Sij Dnevniku kot običajno ne pojasnjuje. Pred dnevi pa je predsednik uprave družbe Tibor Šimonka izjavil, da so lani poslovali okoli pozitivne ničle oziroma da so dosegli najmanj milijon evrov čistega dobička, medtem ko je leta 2011 Skupina Sij dosegla 17 milijonov evrov čistega dobička. x

Medij: Dnevnik
Avtorji: Morozov Sebastjan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 08. 04. 2013 
Stran: 8