Delo - Sobotna priloga, 04.01.2014

Delo, 21. decembra »Če bi lahko kaj iztrgal iz neba, bi vse dal materi!« Zgodba o družini, kije ostala brez hiše, pa kljub temu banki še vedno dolguje trideset tisoč evrov, me je zelo pretresla. Hiša je bila ocenjena na 150.000 evrov, a na prvi dražbi je nihče ni kupil. Na ponovljeni dražbi je bila izklicna cena 75.000 evrov, in tedaj je hišo po tej ceni takoj kupil sosed. Sprašujem se, kako je mogoče, da se na dražbi ni pojavilo več interesentov. Tedaj bi bila hiša gotovo prodanapo znatno višji ceni, nesrečna družina bi poplačala svoj dolg banki, pa še ostalo bi ji nekaj denarja, ki bi vsaj nekoliko olajšal njeno stisko.

KANAL A, 03.01.2014, SVET NA KANALU A, 18.00

NUŠA LESAR: No če imaš skoraj 40 milijonov evrov vredno vilo v Sankt Moritzu je nepremičninski davek v Sloveniji verjetno zadnja stvar, ki te skrbi, bi pa naše upnike, med katerimi so predvsem banke in pa stečajnega upravitelja, brez dvoma moralo skrbeti, da pidovski baron Darko Horvat, svoje milijone zapravlja za obnovo graščine v mondenem švicarskem letovišču, med tem, ko je v stečaju njegovega nekdanjega podjetja doma, prijavljenih za 200 milijonov evrov terjatev. In mimogrede, Darko Horvat je tudi kar 12 let nadzoroval posle v Factor banki, očitno tako uspešno, da smo jo morali likvidirati in kar bomo sedaj seveda plačali mi. 

Štajerski tednik, 03.01.2014

Perutnina Ptuj • Razdolžili naj bi se do leta 2020 Uprava: »Za izredne poslovne ukrepe ni osnov!« Čeprav je bilo poslovanje Perutnine Ptuj v letu 2013 v primerjavi z letom poprej boljše, pa se okrog zmožnosti matične družbe kot celotne skupine glede odplačila dolga poraja vrsta vprašanj. Na ravni skupine imajo ptujski perutninarji do bank za 111 milijonov evrov obveznosti. Od tega zneska Je 84 milijonov dolga na ravni matične družbe. Časnik Dnevnik je pred dnevi med drugim poročal, da banke upnice vztrajajo s predlogom, da v upravo družbe vključijo svojega člana.

Večer, 03.01.2014

Rekli so Pripravljeni na jutri? Franc Puksic, drzavnozborski poslanec SLS, na včerajšnji tiskovni konferenci na Ptuju: "Če človek dela, tudi greši in naša napaka je bila, da smo 2. januar spremenili v delovni dan. Sicer pa smo v prvem letu nove vlade dobili višje davke, narašča korupcija, povečuje se brezposelnost in gospodarstvo še kar stagnira. Sprejeti bi morali zakon, po katerem bi se vsi odgovorni za nastale razmere v državi takoj znašli pred sodiščem in potem tudi za zapahi. Razmere v naših bankah so kritične in sprašujem se, ali bodo ljudem po izgubi delnic pokradli še prihranke.

Dnevnik, 03.01.2014

Gospodarstvo / Posli Darko Horvat v Švici obnavlja vilo, banke za njim iščejo milijone Primož Cirman, Matjaž Polanič Pidovski baron Darko Horvat se je lotil obnove 37 milijonov evrov vredne vile v St. Moritzu. V Sloveniji banke, ki jim nekdanja Aktiva Naložbe dolguje okoli sto milijonov evrov, in stečajni upravitelj preiskujejo njegovo zapuščino. Ce so banke upnice nekdanje Aktive Naložb, preimenovane v CG Invest, še lani poleti zaman iskale premoženje družbe, ki jim dolguje več kot sto milijonov evrov, je imel njen ustanovitelj in nekdanji lastnik Darko Horvat v tem času drugačne skrbi.

Dnevnik, 03.01.2014

CG Invest Horvat obnavlja vilo, banke iščejo milijone Primož Cirman, Matjaž Polanič « Nadaljevanje s strani 1 Prav dejstvo, da je bil vedno korak pred zakonodajalci, upniki, malimi delničarji, ki jih je neusmiljeno izrinjal iz svojih podjetij, in drugimi, je ob domnevno varnem »zavetju« vplivnežev na levem političnem polu - eden od ključnih razlogov, da je Darku Horvatu tako rekoč brez praske uspelo »preživeti« domačo tranzicijo. Še pred prvo vojno proti »tajkunom« je svoj sistem lastniško zaprl in v njem nemoteno premikal premoženje. S pripajanjem holdingov, izčrpavanjem družb, ki jih je olastninil v času pidovske privatizacije (Tehnounion, Pinus Race, Intertrade ITS...), in pomočjo slovenskih bank ga je najprej nakopičil na peščici preostalih slovenskih družb in ga nato od leta 2005 naprej začel seliti na Nizozemsko.

Dnevnik, 03.01.2014

Varnost Ljubljana Mali delničarji znova pogoreli s posebno revizijo Tomaž Modic Predsednik uprave in večinski lastnik Varnosti Ljubljana Jure Majheničje zavrnil zahtevo malih delničarjev po uvedbi posebne revizije poslov. Družba sicer vztrajno izgublja prihodke, v zadnjih nekaj letih pa posluje v rdečih številkah. Skupini malih delničarjev družbe Varnost Ljubljana, ki iz leta v leto izgublja prihodke in položaj na trgu, v zadnjih dveh letih pa posluje celo z izgubo, je znova spodletelo imenovanje posebnega revizorja. Ustanovitelj Sintala Viktor Pistotnik ter Janez in Renata Bašelj, ki skupaj obvladujejo več kot tretjino vseh delnic Varnosti Ljubljana, so namreč na izredni skupščini konec decembra zahtevali zunanjo preveritev posameznih poslov od leta 2008 do danes.

Delo, 03.01.2014

Naporni vzpon male države Reševanje dolžniške krize Odpraviti jo je mogoče z izrednimi ukrepi, ki so podobni državni pomoči Slovenija ima od 2011 dalje presežek na tekočem računu plačilne bilance (2013 bo verjetno dosegel kar sedem odstotkov BDP). Naši prihranki na narodnogospodarski ravni presegajo investicije za približno dve milijardi evrov. Od tod lahko krenemo v sanacijo primanjkljajev na nižjih ravneh. Presežek prihrankov nad investicijami na narodnogospodarski ravni namreč kaže, da so vsi morebitni primanjkljaji bilanc na nižji ravni (v poslovnih bankah, v jaVnih financah ...) interna slovenska zadeva.

Večer, 31.12.2013

Naelektreno SREČKO KLAPS V obdobju, ko se čas debelih krav, rejenih s (prejvisokimi cenami električne energije, v energetiki končuje, je treba pokazati prave menedžerske, organizacijske in strateške sposobnosti. A kot kaže, se je Blaž Košorok, ki sodi v menedžersko "kvoto" SDS, s študijo PwC, nato pa še s predlogom za znižanje plač - resda menedžerjem skoraj dvakrat več kot delavcem -, najprej lotili svinčnikov, radirk in delavcev, ker pri prihodkih ne more delati velikih čudežev. Zato zaenkrat do dolgoročnih rešitev, razen nekaj dimnih signalov, poslanih bankam, še niso prišli. Še več, pot v bolj umirjene finančne vode vidijo tudi v ustavljanju razvojnih projektov, ki naj bi v prihodnosti zagotavljali komplementarne vire energije in dodatne prihodke.

Finance, 31.12.2013

Ker je izjemen podjetnik in ker je Slovencem nalil čistega vina in jim v intervjuju povedal, da delajo premalo. Intervju lahko najdete na spletu (www.finance.si/8345607). _ Guverner Banke Slovenije, ki je v kratkem mandatu naredil najpomembnejše korake pri sanaciji bančnega sistema. Tako kot Alenko Bratušek tudi njega kot nadzornika bank čaka veliko dela, če leta 2014 ne želi biti poraženec leta. S svojimi smučarskimi nastopi je presegala rekorde tako na državni kot na svetovni ravni. Čeprav tekoče sezone ni začela najbolje, je ena največjih zmagovalk leta 2013.