Od zaostritve krize v drugem četrtletju 2009 pa do letošnjega drugega četrtletja se je število zaposlenih vvsemgrškem javnem sektorju zmanjšalo za 163 tisoč oziroma 19 odstotkov in zdaj znaša 680 tisoč. Število zaposlenih v zasebnem sektorju se je v tem obdobju zmanjšalo za več kot četrtino. A kot ugotavljajo pri Kathimeriniju, je večina zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju posledica rednega upokojevanja oziroma mamljivih predčasnih upokojitev. Zmanjšanje števila teh zaposlenih je bilo tudi posledica neobnavljanja začasnih pogodb o zaposlitvi (neredki med njimi so s tožbo na sodišču dosegli, da so za čas pravdanja obdržali zaposlitev in polno plačo). Iz ene luknje v drugo Formalnega odpuščanja v nasprotju z zasebnim sektorjem ni bilo, ugotavljajo v angleški izdaji atenskega časnika. Tisti, ki so iz javnega sektorja predčasno odšli v pokoj, so dobili še dodatek za zgodnjo upokojitev, medtem ko Kathimerini poroča o številnih v zasebnem sektorju, ki so po izgubi zaposlitve ostali brez odpravnin. Spodbujanje predčasnega upokojevanja po radodarnih pogojih je tako v zadnjih letih breme preobsežnega javnega sektorja z neposrednega proračuna preneslo na pokojninsko blagajno. Pa Slovenija? Število javnih uslužbencev seje od lanskega do letošnjega avgusta zmanjšalo za odstotek, avgustovski strošek javnih uslužbencev je bil za 3,3 odstotka nižji, medtem ko so se prihodki konsolidirane državne bilance - ta vključuje tudi proračune občin, pokojninske in zdravstvene blagajne - zmanjšali za 2,5 odstotka. Torej nekaj prihranka je bilo doseženega na tem področju, a o izrazitih rezih ni mogoče govoriti. Veliko breme proračunu Se je pa v krizi močno povečalo breme blagajne pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Zpiz). Stroški pokojnin so med letoma 2008 in 2012 zrasli za 13 odstotkov - prihodki konsolidiranega proračuna so se v tem času zmanjšali za dva odstotka -, zaradi upada prispevkov za pokojnine kot posledice poslabšanja razmer na trgu dela pa vse večji delež bremena pada na proračun države. Država vsak mesec v pokojninsko blagajno prispeva tako imenovana sredstva za plačilo dodatnih obveznosti do Zpiza, saj ta za pokritje vseh stroškov pokojnin sam ne zbere dovolj prispevkov (ob tem ne gre pozabiti, da so visoki stroški dela tudi zaradi prispevkov po mnenju tujih vlagateljev cokla slovenskega gospodarstva). Leta 2008, torej pred izbruhom krize, je država iz proračuna za dodatne obveznosti namenila 666 milijonov evrov, kar je tedaj pomenilo 18,1 odstotka vseh izdatkov Zpiza za pokojnine. Letos je država zgolj do septembra iz proračuna za kritje luknje pokojninske blagajne namenila 957 milijonov evrov oziroma 44 odstotkov več kot v vsem letu 2008. Proračunski primanjkljaj države letos do septembra znaša 1,38 milijarde evrov. Proračun bi brez bremena Zpiza s 425 milijoni evrov primanjkljaja ob devetmesečju bil povsem znosen in bi ob nadaljevanju takšnega trenda letos znašal 1,7 odstotka BDP, s čimer bi se uvrščali med evrske države z bolj stabilnimi javnimi financami. Da se novemu zvišanju upokojitvene starosti in/ali odpravi olajšav nanjo ne bo mogoče izogniti, je pred tedni v Financah pisal tudi kolumnist Tadej Kotnik (več na www.finance.si/ 8350393 ). Kaj lahko prenese proračun? Letos je bilo tako 33,5 odstotka izdatkov za pokojnine zaradi luknje v Zpizu financiranih iz proračuna. (Ob tem je država letos do septembra v blagajno Zpiza primaknila sicer še za 231 milijonov evrovtekočih transferjev.) To naraščajoče breme državnega proračuna je letos v primerjavi z lanskimi prvimi devetimi meseci večje za tretjino oziroma 244 milijonov evrov. Rok Spruk, doktorski kandidat na univerzi Utrecht, glede na slovenske demografske dejavnike pričakuje, da delež financiranja pokojnin neposredno iz proračuna ne bo veliko naraščal in se bo stabiliziral okoli zdajšnjih ravni. »Slovenski pokojninski sistem v nasprotju z grškim ni takšen, da bi bili zaposleni spodbujeni k hitremu upokojevanju. Treba je vedeti, da je bila po podatkih OECD povprečna pokojnina v Grčiji za 29 odstotkov višja od povprečne plače, kar je močno spodbujalo hitro upokojevanje. Tudi vdrugih državah s sredozemskim pokojninskim sistemom smo videli podobne, a manj izrazite trende. Denimo na Portugalskem, delno tudi v Španiji,« pojasnjuje Spruk. Dabi v Sloveniji s spodbudami za predčasno upokojevanje povzročili prenos bremena javnega sektorja na pokojninsko blagajno, Spruk močno dvomi. Ta dodatni pritisk na pokojninsko blagajno bi morali reševati z dvigom prispevkov za pokojnine ali pa uvedbo dodatnih obveznosti države do Zpiza za kritje luknje. »Zadnje bi vodilo v še večji proračunski primanjkljaj, iskanje novih virov prihodkov, kar bi lahko pomenilo tudi nove davke in negativne posledice za zasebni sektor,« razlaga Spruk. Rešitev: javni sektor na trajno dieto Javni sektor prejema nadpovprečne plače - povprečna bruto plača vjavnem sektorju je lani znašala 1.763 evrov, kar je za četrtino bolje od bruto plače v zasebnem sektorju. Ker je višina plače osnova za prihodnjo pokojnino, to hkrati pomeni, dabodo zaposleni vjavnem sektorju prejemali tudi višje pokojnine in torej na proračun ne pritiskajo le danes, ampakbodo tudi v prihodnosti, le da prek pokojninske blagajne, ki pa se zaradi luknje tako ali tako čedalje bolj financira iz proračuna. Podobno ugotavljajo v Grčiji. V Kathimeriniju članek sklepajo z mislijo, da seje v zadnjih letih skozi visoke davke stalno dogajalo prelivanje sredstev med zasebnim in javnim sektorjem, kar je zaviralo konkurenčnost grškega gospodarstva. Po mnenju avtorja prispevka Dimitrisa Kontogiannisa se to lahko spremeni le tako, da gre javni sektor na trajno dieto. ► ^ -odstotni delež Zavarovalnice Triglav, kolikor znaša lastniški delež Zpiza v največji slovenski zavarovalnici, merjeno v ■ — >. včerajšnji tržni vrednosti, je samo letos iz državnega proračuna šel za pokrivanje stroškov pokojnin. 2,86 pokojnine^^M .£JJF^ K 067 0,78 0,84 1,00 1,02 0,96 _mWfflM£_l * ___VtfH_!_l *jo JV| 4 S*. 2008 2009 2010 2011 2012 2013* J^ll^fli^*** 1^ _T^PS___i) p > 184 20,2 21 243 24,6 33,5 /^^^^ffl^^trf^MIl n Delež dodatnih transf er jev države ,-* "... $ fe^HHli g__> : ■ _____!- -^J_hB_.1 g Viri: ministrstvo za finance, lastni izračuni jfflBjT*' ' J Bf_r.T__i__i3 1 J 1 I — I . J 1 1 1 1 iS

Medij: Finance
Avtorji: Ugovšek Jure
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 06. 11. 2013 
Stran: 10