Bančne razlastitve: Imenovanje skupine strokovnjakov se je zavleklo- Nobena tožba še ni vložena

Devet mesecev po sprejetju zakona o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank na tej podlagi ni bila vložena še nobena odškodninska tožba proti Banki Slovenije. Za zdaj tudi ni znano, kdaj jih je mogoče pričakovati. Roki za njeno vložitev namreč zaradi zapletov pri imenovanju posebnega strokovnega odbora, ki naj bi pripravil predhodno mnenje o morebitnem oškodovanju vlagateljev ob sanaciji bank, še ne tečejo. To je zakon, ki je več kot 100.000 nekdanjim lastnikom delnic in podrejenih obveznic bank prinesel možnost za vložitev odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije, ki je z izrednimi ukrepi odredila njihovo razlastitev med zadnjo sanacijo bank; torej v letih 2013 in 2014. Še pred tem pa naj bi Okrožno sodišče v Mariboru imenovalo sedemčlanski strokovni odbor, ki naj bi pripravil predhodno mnenje, ali so bili ti vlagatelji zaradi učinka izrednih ukrepov bolj prikrajšani, kakor če ti ukrepi ne bi bili izrečeni. Če bo odgovor pozitiven, bo to podlaga za morebitno poravnavo z državo v višini šestdeset odstotkov ugotovljene škode. A imenovanje omenjene skupine strokovnjakov se bo zaradi spora o reprezentativnosti nepro tnega interesnega združenja, kot kaže, nekoliko zavleklo. Sodišče je namreč za reprezentativno določilo Vseslovensko združenje malih delničarjev Kristjana Verbiča, zato se je Društvo malih delničarjev Slovenije, ki ga vodi Rajko Stanković, na sklep sodišča pritožilo. Ta tako še ni pravnomočen. V Mariboru še brez vloženih tožb Sanacija bank Roki še ne tečejo– Sodišče še ni imenovalo članov strokovnega odbora Društvo malih delničarjev Slovenije Rajka Stankoviča se je na sklep sodišča pritožilo. V zakonski proceduri, ki omogoča sodno varstvo razlaščenih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank, so se po naših informacijah pojavile zavajajoče informacije, da je treba odškodninske tožbe vložiti do najpozneje 15. marca. S tem so menda nekateri odvetniki, ki pri tem vidijo priložnosti za pridobivanje novih strank, poskušali od oškodovanih bančnih vlagateljev dobiti pooblastila za začetek sodnega postopka. Iz pojasnil sodišča izhaja, da omenjeni datum ne drži, saj rok za vložitev tožbe še ni začel teči. Kot je razumeti, sodišče tudi še ni prejelo nobene tožbe po tem zakonu. Znano je, da je bilo v sanaciji bank v letih 2013 in 2014 skupaj razlaščenih okoli 100.000 lastnikov delnic ali podrejenih obveznic bank, ki so skupaj izgubili za 960 milijonov evrov naložb, zakon o sodnem varstvu pa jim je prinesel možnost vložitve odškodninskih tožb, posamičnih ali kolektivnih. Na mariborskem okrožnem sodišču, ki je po zakonu določeno za vodenje teh postopkov, so za Delo pojasnili, da doslej po omenjenem zakonu o sodnem varstvu ni bila vložena še nobena tožba.

Čakanje na mnenje

Eden od členov določa, da je mogoče kolektivne tožbe vložiti v šestih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne sobe, v kateri so objavljeni dokumenti in podatki, povezani z odpisom kvalificiranih obveznosti bank, za posamezne pa v devetih mesecih. Ta soba je bila vzpostavljena sredi septembra lani. Vendar zakon hkrati določa, da v času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja skupine sedmih strokovnjakov na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja rok za vložitev tožbe ne teče. Ker pa je bil 6. septembra lani na spletni strani objavljen in izdan sklep o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja, so se pojavile interpretacije, da se prvi rok izteče že 15. marca, kar pa ne drži. V Društvu malih delničarjev Slovenije( MDS) so pojasnili, da so se glede tega obrnili na Okrožno sodišče v Mariboru, ki bo pristojno za reševanje teh sporov. To sodišče pritrjuje, da roki še ne tečejo, saj se rok za vložitev kolektivne tožbe ne začne od objave sklepa o začetku postopka na sodni deski in na spletni strani do objave povzetka predhodnega mnenja, ki ga še ni. Dodajajo, da bo sodišče, ko bo objavilo predhodno.

Kdo je lahko član odbora

Za člana odbora je lahko imenovan strokovnjak s področja finančnega in bančnega prava, računovodstva, financ, revizije ali vrednotenja sredstev, lahko pa tudi z drugih področij, če so njegova znanja po presoji sodišča potrebna. Vendar pa to ne more biti oseba, ki je v sanaciji bank opravljala pregled kakovosti sredstev bank, obremenitvene teste bank, za katere je bila izdana odločba Banke Slovenije, ali je izdelala oceno vrednosti sredstev banke. Prav tako to ne more biti oseba, ki je delala za pravno osebo, ki je opravljala preglede kakovosti sredstev in obremenitvene teste bank ali bila zaposlena v vodstvu bank, DUTB, Banki Slovenije, evropski komisiji ali Evropski centralni banki. Za zdaj so uradno znani le kandidati, ki jih je predlagal VZMD: Branka Neffat, Jože P. Damijan in Zlatko Jenko. Sodišče je kot reprezentativno združenje razglasilo VZMD. Razlaščenih je bilo okoli 100.000 vlagateljev bank. Zmeda glede roka za vložitev odškodninske tožbe. predhodno mnenje, v virtualni podatkovni sobi objavilo poziv za vložitev kolektivne tožbe na spletni strani in sodni deski sodišča. Če povzetek predhodnega mnenja ne bi bil objavljen v dvanajstih mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju odbora, bi rok za vložitev iz zgoraj omenjenega člena zakona še naprej tekel.

Spor glede reprezentativnosti

Gre za skupino sedmih strokovnjakov, ki po zakonu lahko pripravi predhodno mnenje, v katerem ugotovi, ali so bili bančni vlagatelji zaradi izrednega ukrepa Banke Slovenije oškodovani ali ne. Odbor bo moral osnutek predhodnega mnenja pripraviti v šestih mesecih po imenovanju. Če ugotovijo oškodovanje, mora vlada pripraviti poravnalno shemo v višini 60 odstotkov ugotovljene škode in obresti. In zakaj sodišče še vedno ni imenovalo te skupine, saj so tako vlada, Banka Slovenije kot neprofitna reprezentativna združenja predlagali svoje predstavnike? Kot je razumeti, se je postopek zavlekel zaradi spora glede reprezentativnosti neprofitnih združenj– konkretno Vseslovenskega združenja malih deležnikov( VZMD) in Društva malih delničarjev Slovenije( MDS). Prvo je predlagalo tri kandidate, drugo enega. Okrožno sodišče pa je nato v postopku sodnega varstva razlaščenih nekdanjih imetnikov kvali ciranih obveznosti bank decembra lani za reprezentativno izbralo VZMD, na kar se je MDS konec januarja letos pritožil. Na Okrožnem sodišču v Mariboru pojasnjujejo, da bo sodišče imenovalo odbor strokovnjakov, ko bo sklep o presoji reprezentativnosti med interesnima združenjema postal pravnomočen– ta je v pritožbeni obravnavi– ter ko se bodo upravičeni predlagatelji izjavili o predlaganih kandidatih. V MDS, ki ga vodi Rajko Stankovič, so že poudarili, da se zavzemajo za enoten nastop vseh predstavnikov malih delničarjev ter za oblikovanje skupne liste kandidatov in da ne želijo tekmovati. Hkrati so se razširile tudi informacije, da Banka Slovenije ni izkoristila možnosti, da bi predlagala enega člana odbora, kar očitno ne drži. Tako v Banki Slovenije kot na mariborskem okrožnem sodišču so nam potrdili, da so predlog oddali. Tudi Banka Slovenije je predlagala kandidata za strokovni odbor, ki bo ugotavljal oškodovanje.

Volilna skupščina družbe Petrol je ob izključitvi Vseslovenskega združenja malih deležnikov iz zbiranja pooblastil delničarjev sprejela vse ob sklicu predlagane sklepe. Člani nadzornega sveta družbe s štiriletnim mandatom so postali Mario Selecky, Goran Kralj, Vesna Južna, Luka Zajc, Tomaž Vesel in Marko Jazbec.

Tokratna skupščina družbe Petrol je bila po besedah predsednika Vseslovenskega združenja malih deležnikov (VZMD) mag. Kristjana Verbiča prva od leta 2007, na kateri VZMD ni sodelovalo s svojim predlogom pooblaščencev, ki so sicer na vseh skupščinah vselej prejemali največ pooblastil in glasov.

“Tokrat pa je bilo, začuda ali žal, iz naslova zastopanosti manjšinskih delničarjev prisotno le Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS), ki mimogrede nenazadnje niti v drugih postopkih pred sodišči ne dosega reprezentativnosti in na drugi strani podpira vse predloge, kot so bili podani s samim sklicem skupščine,” je v izjavi kritično pojasnil Verbič in dodal, da iz tega naslova razumemo, da so se ključni akterji, lastniki v družbi, odločili, da bodo onemogočili ustrezno zbiranje pooblastil tudi za predstavnike VZMD.

Po njegovih besedah to nenazadnje izkazuje verjetno tudi bojazen, da bi pri tako pomembni volilni skupščini, kjer so glasovali o celotnem novem nadzornem svetu – šestih predstavnikih kapitala – imeli manjšinski delničarji v družbi pomembnejšo vlogo. Že ves čas si namreč prizadevajo, da bi ti, preko 21 tisoč jih je v družbi (skupaj več kot 23 odstotkov v celotnem kapitalu), imeli večji vpliv na procese v družbi, predvsem iz naslova članstva v organu nadzora družbe. To so si prizadevali tudi v preteklosti, nenazadnje pa tudi s sedaj predlaganim nadzornikom dr. Zlatkom Jenkom, ki vsekakor izpolnjuje vse kriterije in kvalitete, da bi lahko kot član nadzornega sveta odražal tudi manjšinske delničarje. Torej ta del lastniške strukture.

Pri VZMD so se zavzemali, da bi Jenka imenovali namesto Marka Jazbeca. Verbič je sicer v zvezi z Jazbecem opozoril, da je sicer res zasedal marsikatero odgovorno funkcijo v državi, a da na nobeni ni deloval v skladu z interesi manjšinskih delničarjev. Omenil je njegovo vlogo na mestu predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga in zapleta v enem najpomembnejših podjetij v državi Luki Koper, kjer se je v državnem zboru izrazil, da bi “v normalni državi v Luki Koper že zdavnaj reagirala in nastopila vojska in policija” zoper delavce, ki so takrat v stiski  izrazili nezadovoljstvo z menjavami in blokirali pristanišče. “Kaj bi to pomenilo, si seveda lahko vsi predstavljate. Ali želimo imeti takšno doktrino in takšnega človeka s tovrstnim razmišljanjem tudi v Petrolu? Upam, da ne,” je Verbič izrazil v znak kritike.

“Menimo, da je vendarle pomembno gledati, kaj je kdo v preteklosti tudi že počel s svojimi konkretnimi ravnanji in dejanji, zato smo seveda želeli boljšo rešitev za družbo in delničarje,” je pojasnil Verbič in obljubil, čeprav tokrat niso bili uspešni, da bodo seveda  vztrajali tudi naprej.