Odbor ni odločal o dopolnilih, ki so jih vložili poslanci SDS. Predsednica odbora Andreja Kert iz Svobode je povedala, da niso skladni s poslovnikom DZ, ker je njihova vsebina diametralno nasprotna predlogu zakona, ki ga je DZ v prvi obravnavi že podprl. Te odločitve ni spremenila kljub nasprotovanju Jožeta Tanka iz SDS, ki je poudaril, da so dopolnila poslovniško dopustna in v celoti skladna s poslovnikom.

Poslanci SDS so v razpravi znova odprli tematiko bančne sanacije. Tanko je ob tem spomnil na svoj predlog zakona za poplačilo razlastitve, ki ga je DZ trikrat zavrnil. Za vladni predlog je ocenil, da je olepšana verzija zakona prejšnje vlade, katerega del je ustavno sodišče razglasilo za neustavnega, ter ocenil, da za razlaščence ne prinaša upanja, da bodo dobili kakršnokoli povračilo. “Višina ponujene poravnave je sramotno nizka,” je med drugim menil.

Sredi glasovanja o dopolnilih pa je Tanko napovedal, da bodo poslanci SDS sejo zapustili. In sicer zato, ker se o njihovih predlogih dopolnil ne razpravlja in odloča, ter zato, ker vladni predlog ne prinaša ničesar. Ocenil je: “Predlog vladnega zakona prinaša le kup administrativne navlake in nobenega poplačila. Sprejema se ga le zato, da se bodo stvari dolgoročno odložile.”

Ker je zakonodajno-pravna služba DZ podala pripombe na okoli dve tretjini členov, je odbor podprl dopolnila koalicije. Kot je povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Nikolina Prah, vlada z njimi soglaša, saj v največji možni meri sledijo mnenju službe DZ. Glede nekaterih pripomb pa je ministrstvo podalo pisna pojasnila, zakaj jih ni mogoče upoštevati oz. na kakšen način so bile pripombe upoštevane, je dodala.

“Ta dopolnila urejajo zlasti zastaranje, širi se nabor oseb, ki bodo lahko dostopale do virtualnih podatkovnih sob, določa se fiksni znesek poravnave in pripadajoče obresti, podaljšuje se rok za vlaganje tožb in spremeni ureditev glede upoštevanja reprezentativnosti interesnih združenj, ki delujejo v interesu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank,” je povzela.

Predlog tako med drugim preprečuje, da bi tožniki zaradi zastaranja lahko izgubili sodno varstvo. Glede zneska poravnave določa, da višina poplačila po poravnalni shemi znaša 60 odstotkov škode, ki je nastala posamezniku, pri čemer se to izplačilo obrestuje od dneva izdaje odločbe Banke Slovenije do datuma uveljavitve uredbe, ki jo pripravi ministrstvo.

Tine Novak iz Svobode je ocenil, da predlog prinaša transparentno in pošteno rešitev, Andreja Živic iz Svobode pa je spomnila, da gre za zakon, ki bo omogočal učinkovito sodno varstvo. Ustavno sodišče je namreč jeseni 2016 v odločitvi o podlagi za izvedbo izbrisa ugotovilo, da razlaščenci niso imeli na voljo učinkovitega sodnega varstva, vladi in DZ pa naložilo ureditev tega vprašanja.

Po zagotovilih sekretarke Prah predlog odpravlja vse doslej ugotovljene neustavnosti v povezavi z učinkovitim sodnim varstvom nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. “Z uporabo instituta predhodnega mnenja se bo ponovno proučila vsa dokumentacija, vezana na izrek izrednih ukrepov, s čimer se bo lahko tudi na tej podlagi dokončno ugotovilo, ali so bili nekdanji imetniki pri bančni sanaciji prikrajšani,” je dejala.

A zakonodajno-pravna služba DZ je izpostavila, da z dopolnili niso naslovljena vsa odprta vprašanja. Problematično je med drugim, da zakon kljub takšni navedbi ni interventne narave. Neprimerna so nekatera dopolnila glede virtualne podatkovne sobe, ureditev predhodnega mnenja odstopa od sistemske ureditve dokazovanja z izvedencem, določbe glede povrnitve škode z obrestmi pa so pomanjkljive glede rokov in načina izplačila. Pomanjkljiva je tudi opredelitev, da lahko država od Banke Slovenije v primeru ugotovljene kršitve dolžnosti skrbnega ravnanja zahteva poplačilo.

Odvetnik Rok Šonc iz Vseslovenskega združenja malih deležnikov je povedal, da se jim zdi omejitev na 60 odstotkov škode po poravnalni shemi neživljenjska. Opozoril je na več kot 10-letno čakanje razlaščencev, na obresti, že nastale stroške postopkov in na inflacijo. Po njihovem bi morala država pristati na poravnavo v celoti, a brez plačila zamudnih obresti. Predlagajo, da se za to ne obremenjuje proračuna, kot vir poplačila pa naj po njihovem služijo sredstva nekdanje Družbe za upravljanje terjatev bank, pripojene k Slovenskemu državnemu holdingu.