Oktober je mesec, ko po vsem svetu obeležujemo pomen varčevanja. Mesec varčevanja se zaključi 31. oktobra s svetovnim dnevom varčevanja, ki nas opominja na pomembnost odgovornega ravnanja z denarjem. Tudi na Cekin.si se zavedamo pomembnosti dobrega upravljanja z osebnimi financami, zato vas vabimo, da spremljate naše članke, v katerih se bomo osredotočili na upravljanje z denarjem, varčevanje in na investiranje. 

Odločitev med aktivnim in pasivnim vlaganjem je odvisna od ciljev in tolerance do tveganja vlagatelja. Aktivno je lahko primerno za vlagatelje, ki so pripravljeni več tvegati in imajo željo po potencialno višjih donosih, a hkrati sprejemajo višje stroške in nestabilnost. Po drugi strani je pasivno vlaganje privlačno za investitorje, ki iščejo nižje stroške, stabilnost ter dolgoročno zanesljivost in varnost.

Kakšne so razlike med aktivnim in pasivnim vlaganjem?

Aktivno vlaganje vključuje upravitelje skladov ali posamezne vlagatelje, ki poskušajo s poglobljeno analizo in raziskovanjem prehiteti trg. Upravitelji podrobno spremljajo tržne trende, ekonomske kazalnike in uspešnost podjetij ter na podlagi ugotovitev in informacij aktivno kupujejo in prodajajo naložbe, da bi dosegli višje donose.

Pasivno vlaganje temelji na sledenju določenemu tržnemu indeksu, kot sta S&P 500 ali MSCI World, namesto da bi poskušali prehiteti trg. Vlagatelj kupi delnice ali sklade, ki odražajo sestavo izbranega indeksa, in jih drži na dolgi rok brez aktivnega poseganja v upravljanje.

Razlike in priložnosti sta podrobno osvetlila višji upravljavec investicijskih skladov pri družbi Triglav Skladi Vid Pajič in predsednik Vseslovenskega združenja malih deležnikov (VZMD) Kristjan Verbič, pri čemer je slednji dodatno poudaril, da VZMD ne sodi med finančne analitike ali svetovalce, zato njihove navedbe ne predstavljajo naložbenih nasvetov ali priporočil.

Glavna razlika med obema strategijama je v pristopu. Aktivno upravljanje skladov temelji na poskusu preseganja določenega tržnega indeksa, kot je S&P 500, kar zahteva poglobljene analize in raziskave podjetij, sektorjev, regij, tržnih trendov, makroekonomskih dejavnikov in tudi odgovorno investiranje z vlaganjem v podjetja z vzdržnimi poslovnimi modeli. Pri aktivnem upravljanju, denimo pri Triglav skladih, iščejo podjetja z dolgoročnim potencialom rasti, pri čemer poseben poudarek namenjajo tehnološkim inovacijam in prehodu na zeleno energijo.

Pasivno vlaganje pa praviloma ne upošteva nanizanih dejavnikov ter ne išče specifičnih priložnosti, temveč preprosto sledi določenemu indeksu brez cilja premagati trg. "Ključna metodološka razlika med strategijama je torej, da, medtem ko aktivno upravljanje sloni na napovedovanju in poglobljeni analizi, pasivno zgolj sledi gibanju tržnih indeksov, kar izniči potrebo po raziskavah," je dodal Vid Pajič in opozoril tudi na davčni ščit, ki ga ponujajo domači aktivni skladi. V primeru preusmerjanja sredstev med aktivnimi skladi v Sloveniji ni treba plačati davka na dobiček, kar ne velja za pasivne sklade, ki jih ponujajo tuji upravljavci.

Pri VZMD se – kot omenjeno – ne ukvarjajo z natančno analizo skladov, a vseeno opozarjajo predvsem na sorazmerno visoke stroške finančnih posrednikov, ki vključujejo provizije za vodenje računov, nakup in prodajo vrednostnih papirjev ter prejete dividende, saj na dolgi rok pomembno vplivajo na donosnost naložbe in zmanjšajo dejanski donos. Nekateri vlagatelji jih težko obvladujejo, zato opažajo, da mnogi posledično raje izberejo sklade s strokovnimi upravljavci, kjer se stroški praviloma obračunajo kot odstotek naložb. Čeprav se to sprva zdi ugodno, pa lahko stroški dolgoročno vplivajo na donos.

Manjšim vlagateljem zato pogosto bolj ustrezajo dolgoročne naložbe z donosom, ki pa jih je treba skrbno spremljati, poudarjajo. Prizadevajo si za vzpostavitev pogojev, ki bi podpirali dolgoročno vlaganje v neposredne naložbene produkte, kot so denimo delnice, ter spodbuja vlagatelje in gospodinjstva, naj sredstev ne hranijo zgolj v obliki bančnih depozitov. Delnice predstavljajo tudi lastniški delež in vlagatelju omogočajo sodelovanje na skupščinah in vplivanje na strateške usmeritve podjetij. Obenem poudarjajo pomen razpršitve portfelja, kar sovpada z modrostjo, da "naj vseh jajc ne bi nosili v isti košari".

Aktivno vlaganje: 

Prednosti:

-              prilagodljivost: Aktivni vlagatelji se lahko hitro prilagodijo tržnim spremembam in izkoristijo kratkoročne priložnosti.

-              višji donosi: Čeprav ni zagotovljeno, lahko aktivni vlagatelji, ki pravilno napovedujejo tržne trende, ustvarijo višje donose kot trg.

-              usmerjenost na specifične sektorje: Aktivno upravljani skladi pogosto ciljajo na določene sektorje ali trende, kar omogoča bolj specifične naložbene strategije.

Slabosti:

-              višji stroški: Aktivno upravljanje zahteva obsežne raziskave, kar pomeni višje upravljavske provizije in stroške transakcij.

-              večje tveganje: Aktivno vlaganje prinaša večje tveganje napak, saj napovedovanje prihodnosti trga ni vedno zanesljivo.

-              nestanovitni donosi: Ker je uspeh odvisen od posameznih odločitev upraviteljev, so lahko donosi zelo spremenljivi.

Pasivno vlaganje:

Prednosti:

-              nižji stroški: Ker ni potrebnih stalnih analiz in odločitev o nakupu ali prodaji, so stroški upravljanja pasivnih skladov običajno precej nižji.

-              manjše tveganje: Pasivni skladi so bolj razpršeni in posnemajo širši trg, kar zmanjšuje tveganje napak posameznih upraviteljev.

-              stabilnejši donosi: Čeprav pasivno vlaganje ne omogoča ekstremnih dobičkov, pogosto zagotavlja stabilnejše in dolgoročno zanesljivejše donose, saj sledi gibanju celotnega trga.

Slabosti:

-              omejena prilagodljivost: Pasivni skladi ne morejo hitro reagirati na tržne spremembe ali izkoriščati kratkoročnih priložnosti.

-              ni možnosti prehitevanja trga: Vlagatelji v pasivne sklade se morajo zadovoljiti s povprečnimi tržnimi donosi in nimajo možnosti za dosego visokih dobičkov.

Katere so ključne priložnosti pri aktivnem in pasivnem vlaganju?

Upravitelj premoženja Vid Pajič pojasnjuje, da so stroški pri aktivnem vlaganju višji zaradi obsežnih raziskav in upravljanja, vendar poudarja, da prinašajo vlagateljem dodatno vrednost v obliki naložbenih nasvetov in stalne podpore upravljavca. Pasivni skladi imajo nižje stroške, saj sledenje indeksu ne zahteva poglobljenega raziskovanja. "Aktivno upravljanje torej ponuja priložnost za preseganje trga, ki pa se lahko tudi ne realizira, medtem ko v pasivne sklade že vstopimo z zavedanjem, da trga ne bomo nikoli premagovali in bomo za njim vedno zaostajali za upravljavsko provizijo, ki pa je nižja kot pri aktivnih skladih," je obrazložil.

"Ena od prednosti aktivnega vlaganja je, da lahko vlagatelj prepusti vse ključne odločitve strokovnjakom, ki temeljito raziskujejo trg in oblikujejo strategije za doseganje višjih donosov. Pri aktivnih upravljavcih je vlagatelj deležen osebnega pristopa, prilagojenega njegovim ciljem, ki temelji na stalnem spremljanju trga brez potrebe po osebnem angažiranju samega vlagatelja," je izpostavil. Vlagateljem, ki nimajo poglobljenega finančnega znanja, priporoča, naj se odločijo za aktivno upravljanje, saj jim strokovnjaki pomagajo pri izbiri in prilagajanju naložb glede na njihove cilje in tveganja. Hkrati še poudarja, da je čas največji zaveznik pri investiranju, zato je pomembno, da vlagatelji začnejo čim prej varčevati in investirati.

Pri VZMD priporočajo vlagateljem natančno spremljanje naložb in pravočasno ukrepanje, če ne dosegajo pričakovanih in obljubljenih rezultatov. Pomembno je, da se organizirajo, povežejo, nastopijo enotno in zaščitijo svoje interese, še posebej pri delnicah, kjer so mali delničarji lahko izpostavljeni tveganjem ob sumljivih prevzemih, odkupih in drugih mahinacijah, so poudarili.

Odločitev med aktivnim in pasivnim vlaganjem je torej odvisna od vlagateljevih (dolgoročnih) ciljev, finančne situacije, tveganj in znanja. Aktivno upravljanje prinaša možnost preseganja trga z višjimi stroški, medtem ko pasivno sledenje trgu pomeni manjše stroške, vendar omejene donose. Ni pa nujno izbirati. Za mnoge vlagatelje je lahko najboljša rešitev kombinacija obeh pristopov – aktivno vlaganje za iskanje specifičnih priložnosti in pasivno vlaganje za dolgoročno stabilnost in nižje stroške. Ne glede na končno izbiro pa je ključno začeti varčevati čim prej, ustrezno razpršiti investicije in redno spremljati naložbe.

Omejitev odgovornosti: Vsebina ne predstavlja storitve investicijskega svetovanja. Vsebina ne predstavlja priporočil za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je namenjena informiranju javnosti. Trgovanje predstavlja tveganje in lahko povzroči izgube.