NATAŠA LIČEN: Oškodovani vlagatelji bank, ki so pred leti zaradi odločitve države za sanacijo bank ostali praznih rok, še vedno nimajo učinkovitega sodnega varstva, čeprav je Ustavno sodišče že leta 2016 vladi naložilo pripravo rešitev. Tudi zadnji predlog novele očitno ne prinaša pravih rešitev. Odbor Državnega zbora za finance ga je na zadnji seji podprl, a zadržki ostajajo. Tanja Dominko.

TANJA DOMINKO: Ker je že zakonodajnopravna služba podala pripombe na okoli dve tretjini členov predloga, je koalicija pripravila dopolnila. Državna sekretarka na finančnem ministrstvu, Nikolina Prah.

NIKOLINA PRAH (državna sekretarka na finančnem ministrstvu): Zlasti izpostavljamo, da se s predlaganimi amandmaji koalicije ureja zastaranje, širi se nabor oseb, ki bodo lahko dostopale do virtualnih podatkovnih sob, določi se fiksni znesek poravnave in pripadajoče obresti, podaljša se rok za vlaganje tožb in spremeni ureditev glede upoštevanja reprezentativnosti interesnih združenj, ki delujejo v interesu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

TANJA DOMINKO: Poslanci SDS so na predlog zakona vložili svoja dopolnila, a odbor o njih ni odločal, češ da niso skladna s poslovnikom. Jože Tanko je o aktualnem predlogu dejal, da je le olepšana verzija zakona prejšnje vlade, ki ga je Ustavno sodišče v enem delu razglasilo za neustavnega, ter ocenil, da zakon za razlaščence ne prinaša upanja, da bodo dobili kakršno koli povračilo.

JOŽE TANKO (SDS): Vrednost razlaščenega premoženja ga je vlada ocenila na 963.127.453,89 evra. Toliko je potencialnih terjatev razlaščencev, na dve decimalki natančno. Od vsega, kar je predvideno, je 4.752.000 evrov do leta 34, v naslednjih desetih letih. Vlada je vse te lastnike delnic in podrejenega kapitala razlastila na mah, v trenutku. Tu pa bodo sodni postopki trajali desetletje po sprejemu, deset let po sprejemu zakona še celo desetletje.

TANJA DOMINKO: Sredi glasovanja o dopolnilih so poslanci SDS sejo odbora zapustili. Zakon se nanaša na razlaščenih blizu 110.000 ljudi, ki bi bili po tem zakonu poplačani le v enem delu. V Vseslovenskem združenju malih deležnikov še zdaleč niso zadovoljni.

KRISTJAN VERBIČ (predsednik Vseslovenskega združenja malih deležnikov): Naši predlogi so šli predvsem v smeri sprememb glede poravnalne sheme. Tokrat predlaga popolnoma nerazumno zgolj 60 odstotkov siceršnjega oškodovanja pred dobrimi desetimi leti ob izbrisih, kar je še slabše kot prejšnji zakon, ki je predlagal 80 odstotkov. Tokrat niti niso predvidene zamudne, zakonske zamudne obresti.

TANJA DOMINKO: Predsednik združenja Kristjan Verbič tudi meni, da bi morala država pristati na poravnavo v celoti.

KRISTJAN VERBIČ (predsednik Vseslovenskega združenja malih deležnikov): Ki bi pritegnila večino oškodovanih, ampak žal pri odločevalcih, kot kaže, še vedno ni volje za to in se tudi po več kot desetih letih še vedno poslužujejo politike podaljševanja v nedogled.

TANJA DOMINKO: Predlog zakona zdaj potuje na plenarno sejo. Prav veliko možnosti, da bodo razlaščenci v desetih letih dobili odškodnino, pa za zdaj ni.