Boj za bančne razlaščence na njihovih plečih

Reprezentativnost malih delničarjev na sodišču

Okrožno sodišče v Mariboru je namreč decembra lani že odločilo in izdalo sklep, da se za reprezentativno združenje šteje Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD), ki mu predseduje Kristjan Verbič. "Želeli bi si, da bi nadaljni postopki potekali gladko in kar najhitreje, še najmanj pa bi pričakovali, da jih bodo pred sklepno fazo zaustavljali ravno nekateri, sicer etablirani zaščitniki izbrisanih vlagateljev", zapiše Verbič, ki upa, da Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) postopkov ne bo še naprej dodatno zavleklo s prepričevanjem sodišča o svoji reprezentativnosti. To, kot pravi Verbič, traja že vse od avgusta 2024, ko je VZMD sodišču predlagal imenovanje omenjenega odbora in treh neodvisnih strokovnjakov: Branke Neffat, dr. Jožeta P. Damijana in dr. Zlatka Jenka. Verbič še pojasnjuje, da je sodišče odločitev sprejelo po presoji gradiv, referenc in poizvedb ter navzkrižnih opredelitev in pojasnitev obeh interesnih združenj. In da je navedbe društva MDS na rovaš VZMD pripoznalo kot "pavšalne, brez konkretnih dejstev in neizkazane" ter da je sodišče v utemeljitvi odločitve še ugotovilo, da je "Društvo MDS le posplošeno trdilo, da ima kadrovske resurse", medtem ko VZMD v obdobju zadnjih deset let za polni delovni čas, kot zagotavlja Verbič, zaposluje tri ljudi in ima tudi strokovni svet, ki ga sestavlja 17 članov (med drugim dr. Ludvik Toplak, dr. Borut Bratina in dr. Branko Korže).

Po vložitvi pritožbe Društva MDS na odločitev sodišča o reprezentativnosti VZMD sredi februarja pa je Kristjan Verbič Društvo MDS javno pozival, naj prekine škodljivo in neokusno prakso prevzemanja in odgovarjanja na zadevne vloge v skrajnih rokih ter tako omogoči imenovanje odbora strokovnjakov za izdelavo predhodnega mnenja, ki bi brez intervencij društva lahko delo za ugotovitev oškodovanj začel že lani jeseni, tako pa ta odbor niti še ni formiran.

Kaj na očitke odgovarjajo v Društvu MDS

V Društvu MDS, ki mu predseduje Rajko Stanković, so se 12. februarja na omenjeni sklep sodišča pritožili, svojo reprezentativnost pa med drugim utemeljujejo, da so že stankovič leto pred izbrisom delničarje in obvezničarje ozaveščali o njihovih pravicah v delničarskem priročniku v pol milijona izvodih, v katerem so opisali značilnosti vrednostnih papirjev, pravice, ki jih imajo, ter opozorili na skrbnost pri spremljanju naložb. Stanković pojasni še, da so v juniju 2013, torej pol leta pred izvedbo bančne sanacije, organizirali sestanek med predstavniki malih delničarjev, pokojninskih skladov, DZU-jev, zavarovalnic, ministrstva za finance in Banke Slovenije in jim predstavili poglede na sanacijo ter predlagali kompromisne rešitve. "Tudi v fazi sprejemanja zakonodaje smo poslanske skupine in poslance pozvali k razmisleku in opozorili na nedorečenost ukrepov. Prav tako smo obveščali male delničarje in vlagatelje neposredno pred izbrisom in po njem, kaj se pripravlja in kakšne bodo posledice. Vsem vladam in pristojnim ministrom za finance ter Banki Slovenije smo večkrat poslali konkretne predloge za izvensodno rešitev, a žal nismo bili uslišani." Opozarjali so še na nedorečenost opravljenih cenitev bank, vložili pa so tudi ustavno pobudo in podali naznanilo suma storitve kaznivih dejanj v zvezi s postopki Banke Slovenije.

"V postopku pred mariborskim sodiščem smo se večkrat, nazadnje ponovno 12. februarja letos, zavzeli za enoten nastop vseh predstavnikov malih delničarjev ter za oblikovanje skupne liste kandidatov malih delničarjev za člane poravnalnega odbora. Predlagali smo samo enega kandidata (od teh možnih), dve mesti pa prepustili drugim združenjem," še doda Stanković.

Želijo delovati združevalno, ne tekmovalno

Stankovića je neverjetno presenetilo, da se je dosedanji postopek sprevrgel v tekmovanje med združenji, v katerem na MDS letijo različni očitki VZMD, ki so, kot zatrjuje, neutemeljeni. "V VMZD so se očitno odločili, da v tem postopku ne želijo enotnega nastopa vseh združenj, kot smo to zagovarjali v Društvu MDS, temveč si želijo svoje ekskluzive. ob takšnem pristopu VZMD tudi sodišče žal sprejema neenostnost predstavniških združenj delničarjev oziroma jo s svojimi odločitvami še poglablja, kar lahko koristi samo nasprotni strani, ne pa bančnim razlaščencem. Ne preseneča nas, da v tekmovanju med združenji boljše rezultate doseže tisti, ki se takšno tekmovanje gre, ne pa mi, ki smo pristopili netekmovalno, ampak združevalno, vendar to ni dober znak za nadaljevanje postopka."

Stanković si še želi, da bi v interesu bančnih razlaščencev v nadaljevanju postopka pri vseh združenjih dozorelo spoznanje o potrebi po skupnem nastopu, saj lahko samo v takem primeru računajo na najboljši izid." V tem duhu se na posamezne nizke udarce, ki letijo na Društvo MDS, ne bomo odzvali na isti način," še zaključi.

Po naših informacijah mariborsko okrožno sodišče še ni odločalo o pritožbi Društva MDS, Stanković pa naj bi sodišču predlagal imenovanje odbora še pred odločitvijo o njihovi pritožbi. V teh dneh pa je na predsednika VZMD Kristjana Verbiča naslovil še predlog za skupni podpis dveh kandidatov VZMD in enega MDS, ob čemer bi bil četrti kandidat v nekakšni rezervi, če kdo od treh predlaganih ne bi izpolnjeval pogojev.

(Ne)selektivno obravnavanje malih delničarjev

Kot je razvidno iz spletne strani VZMD, se je ta pred leti za vlaganje postopkov zoper komercialne banke povezal z Odvetniško pisarno Miro Senica in Odvetniško pisarno Jereb ter razlaščencem ponudil možnost sodelovanja pod pogojem plačila zneska, ki je enak trikratniku sodne takse. Kristjan Verbič, predsednik VZMD, pojasni, da so edini, ki so sprožili postopke neposredno zoper komercialne banke, da so ti postopki dolgotrajni in še tečejo ter da so bili transparentno objavljeni in vsakemu, ki se je za to odločil, vnaprej znani. Meni še, da pri tem ni šlo za selektivno obravnavanje malih delničarjev, kar, kot pravi, ne nazadnje potrjuje odločitev sodišča o reprezentativnosti VZMD.