Zaradi tega je oškodovanih približno milijona in pol naročnikov, skupna vrednost škode pa presega 200 milijonov evrov. »V Sloveniji se telekomunikacijski operaterji namreč že vrsto let poslužujejo poslovne prakse enostranskega dvigovanja cen naročniških paketov, brez vnaprej predvidenih razlogov in metode zvišanja cene,« so takrat razložili pri VZMD.

»1 evro mesečne podražitve na posameznika morda res ni veliko, a 1 evro vrsto let na 1,5 milijona slovenskih naročnikov je enormna številka,« dodajajo.

Pozive proti neupravičenim dvigom naročnin na storitve so operaterji večinoma ignorirali, zato se je letos pobudi pridružila tudi Zveza potrošnikov Slovenije. »Oboji smo namreč ocenili, da je to žal edina možnost za prekinitev problematičnih praks, ki škodujejo interesom slovenskih potrošnikov in kršijo potrošniške pravice.«

Kljub dolgim mesecem zadeva le napreduje, saj iz Združenja sporočajo, da je v postopku proti operaterju Telemach Slovenija sredi novembra razpisan narok na sodišču, s strani VZMD pa je bila vložena pripravljalna vloga.

Hkrati so pridobili neodvisno pravno mnenje prof. dr. Verice Trstenjak, nekdanje Generalne pravobranilke na Sodišču EU v Luksemburgu, članice Upravnega odbora za pregled pri Evropski centralni banki (ECB) v Frankfurtu, ugledne profesorice Univerz na Dunaju, Salzburgu, Insbrucku, Ljubljani in Mariboru ter ene največjih avtoritet s področja prava v EU in Republiki Sloveniji.

Trstenjak je podrobno proučila vse navedbe iz kolektivnih odškodninskih tožb proti telekomunikacijskim operaterjem ter potrdila trditve VZMD, da pogodbeni pogoji, ki operaterjem dopuščajo enostransko spremembo cen, niso skladni s pravom EU, zaradi česar se spremembe cen ne smejo upoštevati.

Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ob tem izpostavlja, da »morata biti za veljavno enostransko spremembo cen podani dve predpostavki: prvič, potrošnik mora biti vnaprej seznanjen z razlogi in metodo spreminjanja pogodbenih pogojev in drugič, potrošnikom mora biti dana možnost, da od pogodbe odstopijo, če se s spremembami ne strinjajo.«

Pogodbeni pogoji pa nimajo ključne vsebine, ki bi operaterjem omogočala enostransko spremembo cene, saj svojih naročnikov niso na pregleden način seznanili z razlogi in metodo spreminjanja cene naročnine, ugotavlja Trstenjak.

»Kot taki ne izpolnjujejo zahteve po preglednosti, skladno z določbami Direktive 93/13 in razlago Sodišča EU, zaradi česar ne prestanejo ‘testa nepoštenosti’ in so kot taki nezavezujoči za potrošnika,« je ugotovitve pravnice povzel Verbič.

»Pri tem okoliščina, da so operaterji svojim naročnikom dali možnost, da od pogodbe odstopijo, če se s spremembami ne strinjajo, ne zadostuje.« S tem je, po prepričanju VZMD, razblinjen vsak morebiten dvom o pravni utemeljenosti tožbenih zahtevkov iz vseh štirih kolektivnih tožb, ki so jih vložili zoper telekomunikacijske operaterje.