Nekdanji zavarovanci Vzajemne v januarju in februarju prejemajo obvestila o tem, kolikšen bo njihov delež v preoblikovani družbi. Do zneska 120 evrov je mogoče tudi izplačilo v denarju, sicer pa izključno prevzem delnic, s čimer je povezan trgovalni račun in z njim povezani stroški.

Delnice bodo lastnike na prevzem pri Centralni klirinško depotni družbi, d. d., (KDD) čakale točno dve leti od začetka organiziranega trgovanja (načeloma do začetka leta 2028), potem pa si jih bo prisvojila država, saj bodo šle h Kapitalski družbi (KD) pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Trenutni načrt preoblikovanja v delniško družbo ima "cel kup nedorečenosti", predvsem pa je ključen premislek o tem, da če se premoženje Vzajemne deli med zavarovance, potem naj bo to narejeno na način, da "bodo od tega imeli največ, kot je le mogoče", hkrati pa je treba gledati tudi na sekundarne in terciarne učinke, ki naj bodo družbeno gledano pozitivni, je za MMC opozoril predsednik združenja malih deležnikov Kristjan Verbič.

Po njegovih besedah je vse skupaj zastavljeno tako, da bo čim več od tega imela finančna industrija, ne pa upravičenci do deležev Vzajemne. "Spet imamo položaj, v katerem, to je naš pomislek, je vse skupaj namenjeno temu, da se bo finančna industrija, ki je že tako dobro založena in obogatena, še dodatno mastila iz tega naslova. To pa je nekorektno, če se bo to zgodilo, potem bomo potegnili tudi kakšne druge postopke, npr. kolektivne tožbe za zaščito pravic in interesov zavarovancev oziroma edinih lastnikov Vzajemne," je napovedal Verbič.

"Finančna industrija oz. borzni posredniki bodo akcijo izkoristili za pridobivanje novih strank, prodajo drugih storitev. Sem velik zagovornik finančnega opismenjevanja, aktivacije kapitalskih trgov, a mislim, da na takšen način, kot smo se tega lotili v Sloveniji, to ni primerno," se je z Verbičevim mnenjem pred dnevi na Prvem programu Radia Slovenija v Aktualni temi strinjal tudi upravljavec osebnega premoženja Mitja Vezovišek in dodal, da so lahko zakonodajalci imeli "dobre namene", a ti so ljudem prinesli le "administracijo, stres ter tratenje časa in energije".

Obeta se več 100.000 novih delničarjev

"Si lahko predstavljate? Gre za 420.000 novih delničarjev, to so precejšnja sredstva in predstavljajo precejšnje apetite pri finančnih posrednikih, borznoposredniških družbah, bankah," je opozoril Verbič in dodal, da se neprestano v tem pogledu v združenju obračajo na vlado, da naj se vendarle zagotovi prenos delnic, ki ne bo "predstavljal nesorazmernega stroška glede na to, kar naj bi ljudje dobili".

Po Verbičevih besedah je zadeva potencialno skrb vzbujajoča, saj se pričakuje več sto tisoč novih delničarjev v Sloveniji, ki bodo za prevzem Vzajemninih delnic odpirali bodisi trgovalne bodisi naložbene račune (če bo ministrstvo za finance to omogočilo), a obstaja strah, da ti novi imetniki vrednostnih papirjev v povezavi s tem ne bodo zadostno informirani.

Žalostni scenarij ob ukinjanju brezplačnih registrskih računov

Verbič je spomnil na grenko izkušnjo ukinjanja brezplačnih registrskih računov pri KDD-ju, ki so bili del procesa poosamosvojitvene privatizacije prej družbene lastnine s t. i. certifikati, ki jih je prejel vsak državljan. "Ljudje so prejeli vrednostne papirje, finančna industrija pa je v prvi vrsti pogosto nastopala z argumenti, češ da je precej teh vrednostnih papirjev tako rekoč ničvrednih, da je z njimi več stroškov kot pa koristi za njihove imetnike, kar pa se je pokazalo za neresnično. Takoj po ukinitvi registrskih računov so številni ljudje svoje vrednostne papirje prepustili državi ali pa celo v nekaterih primerih posameznim borznoposredniškim hišam, ki so uporabile nekatere precej neokusne prijeme, ki so jih takrat uporabljali. Več kot 200.000 imetnikov je na koncu po naši oceni izgubilo vsaj 15 milijonov evrov, zelo hitro se je potem pokazalo, da ni šlo, vsaj v pretežni meri, za ničvredne vrednostne papirje," je opisal in dodal, da se je vse skupaj zgodilo v prvi vrsti zato, ker je finančna industrija želela imeti korist z odpiranji računov, prenosi, prodajami, zapiranji računov itd.

Tudi v primeru delnic Vzajemne bo potencialno imela korist država, ki si bo prisvojila vse delnice, ki ne bodo prevzete v dveh letih. "Obstaja bojazen, da se precejšnje število ljudi ne bo odločilo iz takšnih ali drugačnih razlogov, ne nazadnje tudi zaradi neustrezne informiranosti, ne nazadnje tudi zaradi stroškov in pa nelagodja v smislu imetništva vrednostnih papirjev. Mi ocenjujemo, da je za pričakovati, da se vsaj četrtina upravičencev do delnic ne bo ustrezno odzvala," je Verbič izrazil zaskrbljenost.

S prevzemom se ne mudi, strokovnjaki svetujejo čakanje

Za vse, ki trgovalni račun, na katerega lahko prevzamejo delnice, že imajo, vse skupaj ni nikakršna težava. Za ljudi, ki takšnega računa nimajo, pa se stvari rahlo zakomplicirajo, saj morajo, da bi delnice lahko prevzeli, trgovalni račun šele odpreti. Pa to ni le logistično-birokratska težava, pač pa tudi finančna, saj trgovalni račun s seboj prinaša določene stroške, ki se bodo zajedali v vrednost prevzetih delnic. Če je delnic premalo, je izkupiček potencialno lahko tudi negativen, zato se vsem, ki so pod 120 evri, svetuje, naj vzamejo denar.

“Vsi naj vzamejo denar. Zakaj? Ker gre za zelo majhen znesek, za katerega moramo odpreti trgovalni račun. Delnice bodo kotirale šele naslednje leto, gre za kupovanje posameznih delnic, ki jih običajno navadnemu vlagatelju odsvetujemo,” je komentiral upravljavec osebnega premoženja Vezovišek in dodal, da vodenje računa stane približno 30 evrov na leto, zato je “absurdno” odpirati račun za na primer 100 evrov delnic.

Vsem, ki bodo nad 120 evri in bodo dobili delnice, Vezovišek svetuje čakanje. “Ni nujno, da delnice prevzamejo. Absurdno se sliši, a kar nekaj naših strank razmišlja o tem,” je pojasnil, da je vse odvisno od gibanja tečaja vrednosti delnic, ko se bo začelo trgovanje. Če bo vrednost zelo padla, prevzem morda sploh ne bo smiseln, saj lahko stroški presežejo vrednost delnic. “Svetujem, da počakajo, imajo dve leti časa, in opazujejo, kaj bo s ceno delnice na borzi,” je bil konkreten.

Zakaj je meja za denarno izplačilo pri 120 evrih?

Kot so za MMC pojasnili na ministrstvu za finance, je bila meja za denarno izplačilo pri 120 evrih postavljena po priporočilu Agencije za zavarovalni nadzor zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti družbe Vzajemna, ki bi jo višje postavljen znesek lahko ogrozil. Vsem, ki imajo deleže višje od 120 evrov, je tako bila odločitev, ali želijo denar ali delnice, odvzeta iz preprostega razloga, ker si tega Vzajemna enostavno ne more privoščiti.

Kaj se bo zgodilo s ceno, ko se začne trgovanje?

16. člen zakona pravi, da pravica do prevzema delnic ugasne dve leti po začetku organiziranega trgovanja, kar se bo predvidoma zgodilo leta 2026, zato se z odpiranji računov in prevzemanjem nikamor ne mudi. To bodo upravičenci lahko storili vse do začetka leta 2028, v vmesnem času pa lahko opazujejo ceno in ukrepajo, ko bo ta ugodna.

Borzne cene so nepredvidljiva reč, cena Vzajemninih delnic bi lahko po začetku trgovanja v letu 2026 precej poskočila, lahko pa tudi konkretno padla, če ne bo zanimanja za njih, a slednje se, kot je razbrati iz Verbičevih besed, verjetno ne bo zgodilo. "Vzajemna je pomembna družba, redkokdo se zaveda, da je morda največja vrednost, ki jo ima Vzajemna zdravstvena zavarovalnica ob preoblikovanju v delniško družbo, njena baza podatkov. Zdaj je zavarovancev 832.000, ampak v preteklosti jih je bilo še več, ob prvih poskusih preoblikovanja družbe, se spomnim, da jih je bilo blizu ali celo več kot milijon! Skratka, gre za neprecenljivo bazo podatkov," je prepričan Verbič.

"Vzajemna, kot jo poznamo, ni več isto podjetje, to je pravzaprav t. i. startup zavarovalnica. Lahko, da ji bo šlo zelo dobro, lahko pa jim nov poslovni model ne bo omogočil pridobiti zadostne količine strank, da bi splezali iz izgube, ki jo načrtujejo vse do leta 2028," pa je precej manj optimistično opozoril Vezovišek in dodal, da pri vsem skupaj "Vzajemna ni nič kriva, ona samo izvršuje, kar so naši politiki z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja in zdaj z zakonom o preoblikovanju zakuhali".

Prvi dobički in potencialne dividende od imetništva Vzajemninih delnic se tako po njihovih lastnih kalkulacijah obetajo šele v letu 2028.

Ena možnost za hrambo delnic je neprofitna Delniška opora

Odpiranje trgovalnega računa po zakonu o statusnem preoblikovanju Vzajemne plača Vzajemna, a stroškov je s trgovalnim računom, ko je enkrat odprt, še veliko. Po zakonu so pridobljeni deleži neobdavčeni, tako da se dohodnina ne plača ob prodaji delnic na borzi. Dohodnina se ne plača tudi za denarno izplačilo, če se tisti, ki so pod 120 evri, zanj odločijo.

Vseslovensko združenje malih deležnikov za hrambo delnic Vzajemne ponuja njihovo Delniško oporo, ki bo omogočala brezplačen prenos in imetništvo ter tudi informiranje delničarjev o vseh relevantnih možnostih, ki jih bodo imeli na voljo. Pri čemer bodo kar najustrezneje pomagali vsem, od tistih, ki si bodo želeli čim prej prodati in priti do denarja, do tistih, ki bodo morda želeli delnice v rokah držati dalj časa in jih tudi dokupovati.

Strošek Delniške opore je 25 evrov letno, plačila letnega nadomestila pa bodo novopečeni delničarji Vzajemne, ki se bodo odločili pristopiti k Delniški opori, prvo leto oproščeni, tako da tega stroška, če bodo delnice prodali v roku enega leta, za njih ne bo.

Kaj pa ponudba komercialnih borznih posrednikov?

Trgovalni račun lahko v Sloveniji trenutno odpremo pri treh bankah NLB, OTP in BKS Bank ter pri borzni hiši Ilirika. Ponudnike komercialnih trgovalnih računov smo povprašali: "Kakšen strošek na primer nastane, če imamo za 200 evrov delnic Vzajemne (odprtje, prenos, prodaja in zaprtje računa)?"

Pri NLB-ju so za MMC navedli, da bi zgornji hipotetični primer fizično osebo pri njih stroškovno obremenil za 22,33 evra, če bi izbrali klasičen račun, in le 11,78 evra, če bi izbrali elektronsko poslovanje. "Po našem razumevanju zakona Vzajemna krije nadomestilo za odpiranja računa pri KDD-ju v višini 1,35 evra in nadomestilo prenosa vrednostnih papirjev pri KDD-ju v višini 5,25 evra," so pri NLB-ju pojasnili, plačilo katerih stroškov 17. člen zakona nalaga Vzajemni.

Pri BKS-ju so za zgornji hipotetični primer izračunali, da bi bil strošek, če fizična oseba izbere trgovalni račun s klasičnim obveščanjem, kar 62,2 evra, če bi izbrali elektronsko obveščanje, pa bi bil strošek konkretno nižji, in sicer 43,2 evra.

V Iliriki so pojasnili, da glede na to, da bo velika večina upravičencev delnice prevzemala na začetku leta 2026, ko se začne trgovanje z njimi, ponudbe trgovalnega računa za njih še niso pripravili. "Cenik, prilagojen potrebam privatizacije Vzajemne, bomo pripravili bližje predvidenemu datumu prenosa delnic," so napovedali.

Iz OTP banke pa so sporočili, da ugodnosti v povezavi s trgovalnim računom omogočajo v povezavi s paketi, ki so povezani z osebnim transakcijskim računom, bodo pa, za prihodnje delničarje Vzajemne, pripravili tudi dodatne ugodnosti.

Trgovalni račun

Trgovalni račun potrebujemo za hrambo delnic, podobno kot potrebujemo transakcijski račun za hrambo denarja.

Kje ga lahko odpremo? NLB, OTP, BKS ali Ilirika.

Kaj potrebujemo? Osebni dokument, davčno številko in transakcijski račun.

Bodo šle delnice Vzajemne lahko na individualni naložbeni račun (INR)?

Verbič ocenjuje, da je INR ena od pravih poti za prenos delnic Vzajemne, na združenju malih delničarjev prav tako pozdravljajo poskus vlade, da bi z individualnimi naložbenimi računi, pri katerih ni predvidenih obdavčitev ali transfernih stroškov, pritegnila del sredstev, ki se državljanom nabira v bančnih depozitih. "Zdaj je že več kot 30 milijard evrov neposredno v bančnih depozitih, praktično z nikakršnim donosom, ta sredstva skušajo prenesti na kapitalski trg in jih ne nazadnje usmeriti tudi v dodaten pogon gospodarstva, ekonomije, slovenske, domače ekonomije," je komentiral.

Za MMC so na ministrstvu za finance potrdili, da preučujejo možnost, da bi zakon o individualnih naložbenih računih omogočal neposredni prenos delnic Vzajemne na INR. "V tem trenutku je še preuranjeno napovedovati, kakšni bodo stroški v povezavi z INR-jem, računamo pa na to, da bodo ponudniki INR-ja upoštevali specifiko teh računov in novo poslovno priložnost za njih tudi pri določanju stroškov," so pojasnili.

"Me veseli, da je tudi s tem v povezavi vendarle, kot kaže, nekaj razuma, modrosti in posluha za naše predloge," je Verbič komentiral razmišljanje ministrstva o možnosti prenosa delnic Vzajemne direktno na INR. "Zaželeno je, da ljudje imajo naložbene račune, da s tem zagotavljamo funkcioniranje slovenskega kapitalskega trga, da ne nazadnje stimuliramo nove projekte, t. i. start upe ipd., kar je v razvitem svetu normalno. Ne nazadnje v državah, za katere ugotavljamo, da nas prehitevajo, recimo baltske, so državljani pri naložbah stimulirani, tako po davčni kot po plati prihrankov za starost," je še dodal.

Zakaj mož ne more prevzeti delnic na trgovalni račun svoje žene?

Pogosto več članov v družini trgovalni račun že ima, zato nam hitro na misel pade vprašanje, zakaj se mora na primer babica mučiti z odpiranjem trgovalnega računa samo zaradi delnic Vzajemne, če pa bi jih lahko na primer prevzela in hkrati podarila vnuku, ki trgovalni račun že ima. Zakaj se mora s trgovalnim računom ukvarjati mož, če pa ga že ima njegova žena in bi lahko delnice Vzajemne prevzel na njen račun? Delnice so njegove, zakaj ne more narediti z njimi, kar hoče?

"Žal nam je, da to ni izvedljivo in ni mogoče, ker bi bilo to mogoče z zakonom na ustrezen način seveda urediti in olajšati ljudem," je odvrnil Verbič.

Na ministrstvu so na vprašanja v povezavi s tem odvrnili, da zakon o preoblikovanju Vzajemne določa, da je mogoče delnice na drugo osebo prenesti šele po uvrstitvi delnic na organiziran trg oz. borzo, kar lahko storimo le tako, da jih najprej prevzamemo na svoj trgovalni račun. O tem govori 15. člen zakona, ki bi lahko bil, kot je opozoril Verbič, napisan tudi drugače, a potem bi bilo najbrž odpiranja novih trgovalnih računov veliko manj.

832.000 upravičencev

Do svojega koščka v delniško družbo preoblikovane Vzajemne so upravičeni vsi zavarovanci, ki so imeli tam konec leta 2023 ukinjeno dodatno zdravstveno zavarovanje in/ali kakšna druga zavarovanja in ki so bili člani Vzajemne vsaj leto dni. Višina deleža oz. število delnic bo odvisno od višine vplačanih premij v razmerju do vseh vplačanih premij skozi leta, iz česar sledi, da bodo najvišji deleži pripadli starejšim, ki so bili zavarovanci in člani Vzajemne desetletja.

Upravičencev je približno 832.000, pri čemer jih bo približno polovica pod 120 evri z možnostjo izbire denarnega izplačila, polovica pa nad, ki te izbire ne bodo imeli in bodo na njih pri KDD-ju čakale delnice.

Prejemnikom delnic se tako izplača počakati, če bo opcija neposrednega prenosa na INR na voljo in kakšni bodo stroški povezani z njo.