Mali delničarji oziroma njihovi predstavniki pred skupščinami praviloma pošiljajo nasprotne predloge, v katerih se zavzemajo za višje dividende. Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) pa je že večkrat predlagalo, naj dividend- če predlog predvideva nizek znesek in je malo verjetno, da bi na skupščini izglasovali višje dividende- ne izplačajo.

Tako je ravnalo tudi v primerih Telekoma, Cinkarne Celje, NLB, nazadnje pa so tak predlog poslali tudi delničarjem Save Turizma. Na jutrišnji skupščini bodo odločali tudi o uporabi bilančnega dobička, ki je konec lanskega leta znašal skoraj 34, 5 milijona evrov. Večina naj bi ga ostala nerazporejenega, za dividende naj bi namenili le 2, 2 milijona, kar pomeni 0,039 evra na delnico.

Nizke dividende, a precejšnji stroški

Tak predlog je (znova) razjezil VZMD. To ni prvi tovrstni primer, na katerega opozarjajo, pravijo. Predlog uprave in nadzornega sveta družbe Sava Turizem za izplačilo dividend je po njihovem prepričanju neracionalen za veliko večino malih delničarjev te družbe. "Ob tako nizkih predlaganih dividendah mali delničarji ne dobijo nič. Pravzaprav ne samo, da ne dobijo nič, ampak imajo precej stroškov. Ob takšnem izplačilu nastajajo zgolj stroški finančnih posrednikov za prejem dividend. Videti je, kot da dobijo dividendo, v resnici je ne bodo dobili, ker jo bodo 'pojedli' stroški finančnega posrednika, torej banke ali borznoposredniške družbe. Namesto vlagateljev imajo tako korist zgolj finančni posredniki, pravi Kristjan Verbič, predsednik VZMD.

V dosedanjih tovrstnih primerih je v nasprotnih predlogih združenje predlagalo višjo dividendo, tako, daje po višini smiselna tudi za ostale delničarje, ne samo za naj večje. Če so ocenili, da za tak predlog ni dovolj posluha, pa so predlagali, naj dividend ne izplačajo.

Raje zadržanje dobička in izplačilo prihodnje leto

Glede na to, da v primeru Save Turizma na skupščini ni realno pričakovati sprejema odločitve o višji dividendi, so v VZMD prepričani, da je z vidika interesa malih vlagateljev bolje zadržati bilančni dobiček in potem, denimo v prihodnjem letu, izplačati sorazmerno višjo dividendo. "Lahko bi celotni znesek, kije predlagan za dividende, namenili za investicije, saj so marsikatere hotelske zmogljivosti dotrajane. S tem bi se povečala tudi vrednost samih delnic, še pravi Verbič. Odločitve skupščine delničarjev Save Turizma so za VZMD še posebej pomembne. Pod njihovim okriljem se je v okviru delničarskih sporazumov in civilne družbe Delniška opora že pred časom zbralo večje število delničarjev Hotelov Bernardin, ki so po naknadni pripojitvi leta 2020 postali delničarji družbe Save Turizem.

Si država ne želi individualnih vlagateljev?

Sava Turizem je v lasti Save, njena poglavitna lastnika sta SDH (61 odstotkov) in Kapitalska družba (28 odstotkov). "Torej ima škarje in platno v rokah država. Če se glede izplačila dividend tako obnaša do ostalih vlagateljev, malih delničarjev, ki v takih razmerah nimajo od svoje naložbe popolnoma nič drugega kot le strošek, potem je to jasen signal, da si država ne želi individualnih vlagateljev. In da tudi ne želi privabiti na kapitalski trg vsaj del skoraj 30 milijard evrov, ki jih imajo državljani na bankah v obliki depozitov. Potem vse trditve o želji po krepitvi trga kapitala ostanejo le pri besedah, še meni Kristjan Verbič. Želi si, da bi država v primerih, ko ima ključno besedo pri upravljanju, pokazala posluh tudi za temeljni interes malih delničarjev.