Preostalih okoli 200.000 evrov bilančnega dobička se bo razporedilo v druge rezerve iz dobička. Skupščina, na kateri je bilo prisotnega okoli 71,5 odstotka kapitala z glasovalno pravico, je med drugim tudi potrdila politiko prejemkov organov vodenja in nadzora ter jim podelila razrešnico za delo v lanskem letu.

Sklep o delitvi bilančnega dobička je podprlo več kot 99,9 odstotka prisotnih glasov, sklep o potrditvi politike prejemkov 53,5 odstotka, razrešnico upravi več kot 99 odstotkov, razrešnico nadzornemu svetu pa okoli 54 odstotkov prisotnih glasov. Nihče od delničarjev ni napovedal izpodbojnih tožb.

Predsednik uprave Petrola Sašo Berger je v predstavitvi lanskega poslovanja in načrtov izpostavil vpliv regulacije cen goriv, v okviru katere so določene najvišje dovoljene marže. Te so precej nižje kot v sosednjih in drugih evropskih državah in njihova omejitev negativno vpliva na poslovanje, zavira zeleni prehod in ne zadostuje za pokrivanje operativnih stroškov, je poudaril. Država je dajatve, ki predstavljajo več kot polovico maloprodajne cene, zvišala, marže, ki predstavljajo okoli pet odstotkov maloprodajne cene in nimajo pomembnega vpliva na inflacijo, pa znižala, je poudaril.

Svoje pripombe bodo v okviru javne obravnave osnutka nove uredbe o določitvi cen nekaterih naftnih derivatov, ki bi ohranila višino marž, obdobje določanja cen pa bi podaljšala s 14 na 28 dni, podali ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je povedal Berger. Družba je že prejšnji teden ob predstavitvi četrtletnih rezultatov opozorila, da bo predlagana nova uredba še zaostrila negativne učinke regulacije cen na poslovanje. Meni, da glede na tržne razmere regulacija ni več potrebna, v primeru podaljšanja regulacije pa si želi dvig dovoljenih marž na evropsko povprečje.

“Marže, ki so v Sloveniji regulirane z veljavno uredbo in bi bile tudi po predlogu nove uredbe, so po našem mnenju neustrezne in škodljive. So z naskokom najnižje v EU; pri bencinu dosegajo približno 40 odstotkov povprečja, pri dizlu pa približno 32 odstotkov povprečja. Te marže niso neustrezne in škodljive samo za Petrol, ampak pa za vse trgovce z gorivi in derivati, ki nastopajo na slovenskem trgu, za delničarje, tudi državo kot največjo med njimi, in seveda tudi za širše družbeno poslovno okolje,” je v izjavi za medije po skupščini dejal Berger.

Poudaril je, da je Petrol velik zaposlovalec ter podpornik kulture in športa ter da nenazadnje v državno blagajno vsako leto prispeva več kot milijardo evrov. Upajo na konstruktiven dialog s pristojnimi ministrstvi, da bi skupaj poiskali “razumno rešitev”.

Rajko Stanković iz Društva Mali delničarji Slovenije je na skupščini opozoril, da bi moral biti po zakonu o kontroli cen ustanovljen svet za cene kot strokovno posvetovalno telo ministra za predhodno usklajevanje stališč glede predpisovanja ukrepov kontrole cen. Zato pričakuje odgovor, kdo in kako določa regulirane cene.

Peter Glavič iz Vseslovenskega združenja malih deležnikov je na skupščini ocenil, da je družba kljub težavam z regulacijo cen derivatov poslovala dobro. Glede marž je predlagal, da bi se naredila primerjava marž po državah glede na razvitost oz. BDP posamezne države. Opozoril je, da država z omejitvijo marž spodbuja rabo fosilnih goriv, saj da z regulacijo družbi ostane manj sredstev za investicije v zeleno energijo.

Dari Južna, ki je prek svojih podjetij eden večjih posamičnih delničarjev Petrola, je na skupščini izrazil razočaranje, da se z vlado niso uspeli dogovoriti glede regulacije, še več, decembra je vlada marže znižala za okoli 30 odstotkov.

“To je žalosten dan. Kot delničarji ne moremo narediti nič – z argumenti, izračuni ne moremo dokazati, da marža ni samo ekonomsko neupravičena, ampak sramotno nizka,” je dejal in opozoril na visoko rast stroškov v zadnjih letih. Ker jih država ignorira, je vodstvu Petrola predlagal drastično znižanje vseh stroškov, med drugim sponzorstev, donacij, tudi mase plač, če je možno. V izjavi medijem je predlagal nove pogovore z vlado, da bi se odpravilo regulacijo, saj da je trg dovolj konkurenčen.