JELENA AŠČIĆ: So podražitve, o katerih nas vsake toliko obvestijo telekomunikacijski operaterji, skladne z zakonodajo, ki ščiti potrošnike? V Vseslovenskem združenju malih deležnikov in v Zvezi potrošnikov Slovenije so prepričani, da ne, zato so proti štirim največjim operaterjem vložili kolektivne odškodninske tožbe. Očitajo jim, da si v pogodbah pridržujejo pravico enostranskega spreminjanja pogojev, to pa potem izkoriščajo za neutemeljeno višanje cen. Skupni znesek oškodovanja naročnikov naj bi dosegal 250 milijonov evrov. Boštjan Fabjan.

BOŠTJAN FABJAN: Dolg seznam podražitev štirih največjih operaterjev, Telekoma Slovenije, A1 Slovenija, Telemacha in T-2 med letoma 2018 in 2023. Večinoma so bile podražitve minimalne, za evro ali dva. A ker je šlo v glavnem za zvišanje cen mesečnih naročnin, skupna razlika za uporabnike ni zanemarljiva.

KRISTJAN VERBIČ (predsednik Vseslovenskega združenja malih deležnikov): Lahko rečem, da je povprečen potrošnik iz tega naslova torej oškodovan za med 200 in prej blizu 300 evri.

PETRA LOVIŠČEK (Zveza potrošnikov Slovenije): Oškodovana je večina aktivnega prebivalstva Slovenije. Se pravi vsi, ki uporabljajo storitve štirih največjih telekomunikacijskih operaterjev.

BOŠTJAN FABJAN: Po ocenah Vseslovenskega združenja malih deležnikov je takih uporabnikov približno milijon in pol. In zakaj takšne podražitve niso upravičene?

KRISTJAN VERBIČ (predsednik Vseslovenskega združenja malih deležnikov): Kar očitamo, seveda so spremembe pogodbenih pogojev v času, ko so same pogodbe pogosto in praviloma celo vezane na daljše obdobje, še v veljavi.

PETRA LOVIŠČEK (Zveza potrošnikov Slovenije): V potrošniških pogodbah, v razmerju s potrošniki enostranske spremembe niso dovoljene. Če pa že, so dovoljene v primerih, da so vnaprej določeni razlogi, zakaj se bo neka določena cena spremenila, in pa tudi metodologija izračuna spremembe cene.

KRISTJAN VERBIČ (predsednik Vseslovenskega združenja malih deležnikov): So se pogosto pogoji spreminjali tudi neposredno potem, ko so recimo sprejeli ali pa zamenjali operaterja glede na akcijsko ponujene okvire, ki so bili seveda tudi ustrezno pogodbeno opredeljeni.

BOŠTJAN FABJAN: Vse štiri večje operaterje, ki delujejo pri nas, smo želeli pred kamero vprašati, kako odgovarjajo na obtožbe, da z enostranskim spreminjanjem pogodbenih pogojev, predvsem s podražitvami, izrabljajo svoj položaj v odnosu s strankami. Vsi so sodelovanje zavrnili in nam v pisnih izjavah zatrdili, da so očitki neutemeljeni in da vseskozi ravnajo v skladu z veljavno zakonodajo. Področje elektronskih komunikacij ureja zakon o elektronskih komunikacijah. Možnost enostranskih sprememb pogodbenih pogojev je določena v 192. členu.

MARK POHAR (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve): Drži. Zakon o elektronskih komunikacijah to omogoča. Določa namreč, da operaterji lahko tekom naročniškega razmerja spreminjajo enostransko pogoje, kamor sodi tudi cena.

MIHA JUHART (Pravna fakulteta UL): Varovalka je v glavnem taka, da mora biti sprememba pravočasno najavljena in da ima seveda potem stranka, potrošnik možnost, da iz te pogodbe izstopi, brez da bi nosil kakršne koli posledice.

BOŠTJAN FABJAN: Operaterji morajo tako naročnike obvestiti vsaj 30 dni pred podražitvijo. Naročniki lahko nato brezplačno zamenjajo operaterja 60 dni po obvestilu.

MIHA JUHART (Pravna fakulteta UL): Če so ti pogoji, te predpostavke upoštevane, potem verjetno ne moremo govoriti o kakšnem nedopustnem ravnanju.

MARK POHAR (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve): Če pa s tem operaterji kršijo kakšno drugo zakonodajo, pa agencija pravzaprav v postopku reševanja spora ne presoja.

BOŠTJAN FABJAN: Pravna razmerja, ki izvirajo iz sklenjenih pogodb, namreč ureja tudi Obligacijski zakonik, pravice potrošnikov pa predvsem zakon o varstvu potrošnikov. In prav tega naj bi kršili operaterji. A operaterji trdijo drugače. T-2 nam je v odgovoru tako pojasnil, da ima, navajam, zakon o elektronskih komunikacijah kot področji zakon prednost pred obligacijskim zakonikom in zakonom o varstvu potrošnikov.

PETRA LOVIŠČEK (Zveza potrošnikov Slovenije): ZEKom sicer res, kot sem že rekla, dovoljuje določene spremembe cen, ampak ne v razmerju do potrošnikov, v razmerju do potrošnikov je treba vedno upoštevati potrošniško zakonodajo, ki pa te zadeve prepoveduje oziroma določa posebne pogoje.

BOŠTJAN FABJAN: 23. in 24. člen zakona o varstvu potrošnikov opredeljujeta kdaj se pogodbeni pogoji štejejo za nepoštene. In tudi da so nepošteni pogodbeni pogoji nični. V Združenju malih deležnikov menijo, da je pravica do enostranskega spreminjanja cene, ki jo operaterji vključujejo v svoje tipske pogodbe z naročniki, nepošten pogodbeni pogoj.

KRISTJAN VERBIČ (predsednik Vseslovenskega združenja malih deležnikov): Tukaj gre vendarle za neposredno prizadete interese in pravice potrošnikov iz naslova nezakonitih praks, kršitev, sprememb pogojev in to toliko bolj seveda s strani neprimerno močnejšega pogodbenega partnerja, torej telekomunikacijskega operaterja.

BOŠTJAN FABJAN: Kateri zakon je torej v tem sporu pomembnejši, zakon o elektronskih komunikacijah ali zakon o varstvu potrošnikov? Pravnik Miha Juhart pravi, da so v osnovi v pravu vsi zakoni na isti ravni, a vendar…

MIHA JUHART (Pravna fakulteta UL): Mislim, da tukaj gre za zelo specifično storitev in da je tu seveda zakon o elektronskih komunikacijah najbolj specialen zakon, ki se ukvarja izrecno in torej ima v mislih točno to pogodbo, točno to pogodbeno razmerje in da sta seveda tako splošni zakon o varstvu potrošnikov kot seveda tudi potem obligacijski zakonik splošnejša predpisa.

BOŠTJAN FABJAN: Dolgoletni tehnološki novinar Marjan Kodelja. Podražitve potrošniki občutimo na vseh področjih. Operaterji niso edini, ki občasno zvišajo cene storitev.

MARJAN KODELJA (tehnološki novinar): Jaz bolj vidim te podražitve kot dejansko so stalne in ki se ponavljajo tudi na nek način sledenje življenjskemu standardu.

BOŠTJAN FABJAN: Dodaja, da ima potrošnik vedno možnost zamenjate operaterja, če oceni, da je podražitev prevelika. A vendar operaterji vsem naročnikom ponudijo enako, tako imenovano tipsko pogodbo. Ali s tem izkoriščajo svoj prevladujoč položaj?

MARJAN KODELJA (tehnološki novinar): Ko dva sklepata pogodbo, je težko reči, da sta vedno popolnoma enakovredna, sploh, ko je na drugi strani neko veliko podjetje. Ne, ne bom rekel, da izkoriščajo, daleč od tega.

BOŠTJAN FABJAN: V Združenju malih deležnikov menijo nasprotno, zato so že konec leta 2022 in v začetku leta 2023 proti vsem štirim operaterjem vložili kolektivne odškodninske tožbe.

KRISTJAN VERBIČ (predsednik Vseslovenskega združenja malih deležnikov): Gre seveda za zahtevek za povračilo vse neutemeljeno, neupravičeno zaračunane račune v petih letih pred samo vložitvijo tožb.

BOŠTJAN FABJAN: Ljubljansko okrožno sodišče več kot leto in pol po vložitvi tožb še vedno ni odločilo, ali jih bo sploh sprejelo v postopek. V tožbi proti družbi A1 Slovenija bo predvidoma konec leta 2024 razpisan narok za odločanje o sprejetju kolektivne tožbe.

KRISTJAN VERBIČ (predsednik Vseslovenskega združenja malih deležnikov): Vabim vse potrošnike in naročnike, naj se neposredno pridružijo našim prizadevanjem, ker je to zelo jasen signal in to daje tudi pomen.

BOŠTJAN FABJAN: Naročniki lahko tožbo podprejo z izpolnitvijo spletnega obrazca. Tudi številčnost podpore je namreč eden od pomembnih dejavnikov, ki lahko prispevajo k sprejetju vložene tožbe.